Vneti in zadeti

     Poročajo, da so spet razbili preskrbovalno mrežo z drogami. Bojda so ob obsežni policijski akciji ovadili 35 vpletenih, 16 pa jih tudi aretirali in zaplenili 100 kilogramov drog, premoženje v vrednosti dobrega milijona evrov, nekaj pištol in nožev, gotovino in dragocene ure. Super, ni kaj! Lahko bi rekli celo pohvalno, če vse skupaj ne bi bilo brezplodno napenjanje mišic, ki ga lahko primerjamo s pljunkom v Adriaticum. Zakaj tako mislim? Takšne policijske akcije me še najbolj spominja na protitočno obrambo. Vsako poletje posipavajo s srebrovim jodidom oblake in izstreljujejo rakete, a toča kljub temu neusmiljeno klesti letino. No, ja, saj nekaj jo obranijo, ampak nihče ne ve povedati v številkah, kolikšni so prihranki glede na izdatke za protitočno obrambo in obnavljanje okleščenih njiv ter nasadov. Ali je takšno vojskovanje proti drogam morda zmanjšalo število kroničnih uživalcev, ublažilo revščino in nasilje, ki so mu izpostavljeni skupaj z najožjimi družinami, je mogoče zmanjšalo trgovino z ljudmi ali onemogočilo dolge lovke podzemlja, ki napajajo koruptno družbo? Vsekakor ne! Nasprotno, ilegalni labirint je zmeraj bolj razvejen, roka podzemlja pa vedno daljša. Osebno si celo upam trditi, da vsako takšno preganjanje neposredno, čeprav kratkoročno prizadene zgolj uporabnike in s tem, ko poseka lovke ene kriminalne združbe, omogoči, da se razrastejo lovke drugih deset, ki samo čakajo na življenjsko (policijsko) priložnost. Pa ne le to, združbe ob takšnem treningu posebnih policijskih enot postajajo vedno bolj organizacijsko, finančno in tehnično izurjene. Težav z zasvojenostjo ne rešujemo s povzročanjem motenj na dobavnem trgu, ampak s programi za vračanje prizadetih v družbo!