Biohekanje

     No, pa smo prišli do prvih ugotovitev z žarnicami, ki ne svetijo, bi verjetno gospod Edison ocenil neuspeli poskus enega vidnejših zagovornikov dolgožitja Bryana Johnsona. Podobno kot fizičarka poljskega rodu Maria Sklodowska Curie je tudi Bryan zbolel za potrebe oziroma v imenu znanosti. Majhna razlika med obema vseeno obstaja. Ko je Curijeva premetala na tone rude, da bi dojela radioaktivnost, je danes 48-letni Američan zaužil na tisoče tablet in praškov, zmešanih v dolgožitne koktajle. Če bi Curijeva vedela, čemu je na sledi, bi se vsekakor poskušala ustrezno zaščititi, medtem ko je Bryan namerno preizkušal učinkovine, za katere so zdravniki menili, da vzdržujejo njegov metabolizem v zdravem pogonu, vendar nekih dokazov o mladostnih učinkih - razen nekaj poskusov na miših - niti niso imeli. Bryan je zavestno izzival usodo, bi lahko rekli. Verjetno tudi za spodbujanje prodaje dragih izdelkov, ki naj bi upočasnili staranje. A Bryan ni edini primer samopožrtvovalnega podjetnika dolgoživosti. Na svetu je trenutno še nekaj tisoč podobnih "entuziastov", ki sistemsko prikrajajo lastno biologijo, da bi postali izboljšana verzija sebe, kot je zapisal anonimni študent, ko je v Franu iskal primeren domači izraz za biohekanje. Pustimo ob strani, s kakšnim navdušenjem bodo verski romarji na uličnih shodih "za življenje" sprejeli poraz človeka, ki se je tako izzivalno zoperstavil božjemu načrtu. Da je pretirano poseganje v krepitev imunskega sistema lahko dvorezen meč, naj bi bila ključna ugotovitev, neposredno povezana z Bryanovim biološkim poskusom. Prekomerno spodbujanje imunskih celic k delovanju namreč lahko sproži tihe avtoimunske procese. Stres zaradi pretirane discipline pa jih izdatno okrepi.