Prilagoditev

     Očitno evolucija nikoli ni bila zamišljena kot proces dolgožitja. Naravna selekcija se ne odvija v tej smeri in preživetje zasleduje popolnoma druge cilje, recimo, razmnoževanje. In ko je človek, podobno kot druge vrste, enkrat izpolnil razplodna pričakovanja narave, je za slednjo odveč ter se ga mora čim prej otresti. Lahko bi tudi rekli, da je bog poslal naravi na pomoč številne bolezni, da si podvržejo ter uničijo življenje določenega bitja, kot da samo razpad lahko zagotovi nov rastno-razmnoževalni substrat. Iz tega zornega kota so vsi tisti veličastni podatki o ranih večstoletnikih, kot sta bila Adam in Metuzalem čisto nakladanje, morda zgolj napačno tolmačenje starosti, zapisane v Bibliji. Če se mogoče motim, bi bilo zanimivo izvedeti, zakaj je stvarnik ustvaril tako biološko nepopolno vrsto, kot je človek. Lepo število telesnih anomalij je popisal Nathan Lents v knjigi Človeške napake, za katero pravi, da je panorama naših pomanjkljivosti, od nesmiselnih kosti do okvarjenih genov. Ena izmed takšnih pomanjkljivosti, ki mnogim ne da spati, in to dobesedno, je neprilagojenost medvretenčnih diskov za pokončno hojo. "Vretenca so namreč razporejena tako, da so optimalna za opiranje človeka na členke rok, ne za vzravnano hojo," piše Lents. Torej, če hočemo hrbtenici dobro in se želimo izogniti pogostim zdrsom medvretenčnih ploščic, plevemo na vseh štirih, nikakor sključeni nad njivo na nogah. Srečo imamo, da tisto, kar je "zamočil bog", človek lahko popravi. In ateizem je jamstvo na tej poti, da bomo z izumi izboljšali človekovo naravo in njegovo bivanje. Transhumanizem torej še zdaleč ni odklon, ampak načrtni pristop k tehnološkemu izboljšanju naše procesne učinkovitosti za izzive, ki nas čakajo v vesolju.