Dogaja se


     Prehod evropske avtomobilske industrije na električno prihodnost bo očitno pokopal desettisoče delovnih mest. Krive so ameriške carine in kitajska konkurenca. Kapitalistična nadutost in komunistična organiziranost. In če Evropa slovi po inovativni spojitvi plastičnih zamaškov in steklenic, so se Američani in Kitajci presneto resno spopadli za digitalni in energetski prestiž. Točko preloma naj bi predstavljala umetna inteligenca oziroma njeno množično uvajanje v podjetja, ustanove ter državno upravo. Ne poklicno in inženirsko znanje, ampak administrativne, poslovne ter dejavnosti družbenega nadstandarda so pod udarom. Posredno to priznajo tudi v BMW-ju, ki bo v enem letu odpustil prek 8.000 delavcev. Njihov načrt krčenja stroškov zajema izključno upravno-administrativno področje. Zaposlenih v proizvodnji odpuščanje ne bo prizadelo. Nasprotno, po vsej verjetnosti se bodo kmalu hvalili z zajetnejšimi kuvertami. Tekma za višjo produktivnost tako prihaja v razvito obdobje. A kaj lahko pričakujemo v njenem finalnem dejanju? Upam, da ne uresničenja ironičnega hvalisanja izvršnega direktorja OpenAI Sama Altmana, ki je dejal, da so s prijatelji ob kavi stavili, na kateri datum v prihodnosti bo imelo milijardo dolarjev vredno podjetje samo enega zaposlenega. Vse ostale potrebe in vrzeli bi zapolnili umetna inteligenca in roboti. "Katastrofa" porečejo sindikati in dušebrižniki. A že ko se popolnoma naivno poglobiš v razpravo s strojnim umom, izveš, da se vsa ta racionalizacija in optimizacija poslovanja dogaja v nedrih kapitalističnega sveta. Prav tistega sveta, ki brez trga in odjemalcev ne zna preživeti. Tokrat bodo po vsej verjetnosti ludistični izbruhi zajeli privilegirane. Slednji bodo tisti, ki bodo spodrezali krila Altmanovega zlobnega ptiča!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Preživeti sebe

Slika
     Očitno je pokojninski sistem toliko nedohranjen (1) in potrebuje korenite spremembe, da bo sposoben slediti vitalnim potrebam starajočih. Zaenkrat še zmeraj deluje kot nekoliko bolj toga, konservativna zavarovalnica za starost. Tekoče prispevke zaposlenih prenakazuje v pokojnine, in pri nizki dodani vrednosti le ti res ne morejo slediti inflaciji in potrebam njihovih prejemnikov. O kakršnih koli naložbah sistema ne moremo govoriti, ker jih preprosto ni. Vse poteka po pravilu iz rok v usta. In da bi sistem posloval kolikor toliko vzdržno mu država vsako leto primakne 15, pa tudi več odstotkov, nekaj borega dobi tudi s strani Kapitalske družbe, ki naj bi praktično zagotavljala sredstva za pokojninsko blagajno. Leta 2023 je tako prispevala celih 65 milijonov k skupni vsoti zbranih sredstev 7,3 milijarde evrov. Nič čudnega, da imajo potem številni prebivalci v Podalpski domačiji upokojence za zajedavce in glavne krivce za siromašenje družbenega standarda.  Verjetn...
Preberi več »

Preprosta resnica

Slika
          Težko je reči, kdaj je prvič začutil. Prišlo je tako nepričakovano. Še do včeraj poln moči, izjemno urnega koraka in bistrih misli. Vsak dan je kot za šalo prehodil nekaj sto višinskih metrov in dobrih deset kilometrov, se spopadal s časom, premagoval sebe samega. Pa so ga bolečine v mečih ustavile prvič! Ni jim namenjal kakšnega pomena, ampak se je naslednji dan odločil, da pospeši vzpon. Znova so ga meča prisilila k počitku. Tokrat za dobro minuto. In potem se je začelo. Z vsakim vzponom je večkrat postal. Kmalu že po šestdesetih, sedemdesetih korakih, in zdaj je bil čas tisti, ki je zmagoval. Celo na revnem so ga ustavljali krči v mečih. Vedno daljši so bili postanki, da so popustili, mu dovolili nadaljevati. Sebi se je zdel precej klovnovski, ko se je sprehajal po mestu in buljil v izložbe, kot da ga zanima tisto tam notri. Utrujen, s pekočim prehajanjem v mečih je bolščal v steklo; včasih je opazoval le bel papir izpraznjenega prostora a...
Preberi več »

15 metrov pod gladino

Slika
    "Amputacija, amputacija," je odgovarjal že nekoliko naveličan, ko je moški s turobnim pogledom vnovič in vnovič pogledoval proti njemu. Bil je namreč njegovo edino upanje, ki bi še lahko obrnilo tok dogodkov. Le nekaj sob naprej je ležala njegova žena. Težka sladkorna bolnica. Stopalo ji je dobesedno zacvetelo in zdravljenje ni pomagalo več. "Verjetno ne razumete, ampak resnično nam zmanjkuje časa," je ponovno začel zdravnik. "Živci so težko poškodovani. Operacija za izboljšanje prekrvavitve ni prinesla izboljšanja. Ne morem in ne moremo spodbuditi imunskega odziva," je nadaljeval.       "Ja, kaj to pomeni?       "Le kaj mislite, kaj lahko pomeni?" Moška sta začela s pogledi tehtati drug drugega. Zdravnik je porival obrazec za odobritev podkolenske amputacije, človek na drugi strani mize, ga ni in ni hotel prevzeti. "Ne vem, kaj naj vam še rečem, kako naj vas prepričam, da je življenje vaše žene resno ogroženo. Ne, ne gre...
Preberi več »