Starostno odraščanje

       Ključni problem fašizma je, da hoče spremeniti družbo v terapevtsko ustanovo, ki bo služila ljudem z očitnimi psihopatološkimi odkloni in frustracijami. Le pomislimo, kdo se ogreva, da navzven, z dvignjeno desnico izraža pripadnost določenemu mišljenju, gibanju, stranki. Fanatiki? Tudi, predvsem pa gre za ljudi z razsutim ali še neizoblikovanim osebnostnim značajem. Takšni potrebujejo vodjo, takšni potrebujejo ideje, da se jih oprimejo, ker nimajo lastnih, in potem kot krdelo sledijo alfa samcu ter uresničujejo njegove blodnje. Blodnje o veličini in izginulih mitih poganjajo polčloveka, da se znaša nad drugimi, predvsem nemočnimi. Njegovo razsuto življenje tako ponovno dobiva smoter, ta pa je trpinčenje sočloveka, dokler se slednji ne pridruži blodnjavemu orkestru ali ne umre. V vsakem primeru gre za konec človeških lastnosti, za izgubo empatije, občutka za solidarnost. Blaznost postaja ključna vsebina psihoze, ki se skuša uveljaviti kot prevladujoči družbeni ...

       Ja, odkrili so še en program, ki vtika nos v našo zasebnost. Tokrat gre za rusko uporabniško orodje Max. Pobira podatke s telefona in vdira ter črpa informacije iz nameščenih aplikacij. No, podobnih programov, kot je omenjeni Max, je nekaj deset na svetu. Med najbolj razvpitimi in tehnološko najbolj dovršenimi so: Pegasus, Predator, FinSpy, Hermit … A če so bila prvotna orodja zasnovana za nadziranje in omejevanje organiziranega kriminala in spremljanje delovanja vohunskih organizacij, sodobna brskajo po informacijah navadnih državljanov in poskušajo zajeti podatke, ki se nanašajo na tržne izbire ter politično naklonjenost in privrženost. Kapitalizem se je torej odločil, da dokončno povozi svobodni trg, avtokrati pa so se odločili vzeti v precep vsakogar, da bi vzpostavili podatkovne baze za kasnejše izsiljevanje naklonjenosti in prisiljevanje k poslušnosti. Pravzaprav se je slednje vseskozi dogajalo, zdaj "radovedne podlosti" dobivajo zgolj tehnološki obraz. ...

       Glede na številne komentarje o umetni inteligenci se mi vedno bolj dozdeva, da govorimo o rojstvu boga. Ne, obstoječi svet res ne potrebuje še ene avtoritete, da se ji bomo ponižno klanjali. Še manj nadzora in omejitev, da bi porajajočega boga obdržali znotraj imaginarnega carstva. Naj um in tehnologija svobodno poselita svet, da bo človek sam sebe lahko prepričal, kdo je dejanska ustvarjalna sila stvarstva oziroma kdo je na najboljši poti, da to postane. V ZDA, kjer po eni strani večina verjame v transcendenco, a po drugi nobeni verniki na tem svetu ne izražajo tako pogosto in goreče dvomov v sam obstoj božjega, poskušajo informacijsko tehnologijo izkoristiti za ponovno obujanje krščanstva. Ja, prav ste slišali, Stara in Nova zaveza ter kopica apostolskih pisem so premalo, da bi sodobni človek še verjel v nebesa in monoteistično singularnost. Piše se novi evangelij, evangelij tehnološke dobe in ljudje bomo postopno prestopali meje telesnosti in vstopili v dob...

       Po poraznih obtožbah, kakšno finančno luknjo v proračunski blagajni je pustila prejšnja vlada v Podalpski domačiji, so začele deževati napovedi, ki kažejo, da nas bodo "sanatorji" v nekaj letih pripeljali iz dežja pod kap. Tako opevani interventni zakon ni nič drugega kot deska za pospešeno drsenje v denarno brezno. Ja, danes ti nekaj malega dajo, da čez čas lahko zahtevajo vračilo s krepkimi obrestmi. Ne bosta se zamajali le zdravstvena in pokojninska blagajna, izropan bo tudi sklad za zeleni prehod, na dostopna stanovanja in starostno oskrbo pa lahko kar pozabimo. No, vsekakor ne bo šlo za klasično plenjenje, ampak odpustke bogatim, da bodo na račun skupnega dobra postajali še bogatejši. A ker nobeno kosilo ni zastonj, bodo "dobronamerni" politiki, ki obračajo družbeno kolesje v smer potešitve zasebnih apetitov, verjetno neposredno deležni radodarnih daril. Se razume, iz našega denarja in na račun zmanjšanja skupnostne lastnine. V Združenem kraljestvu smo p...

       Priznati moram, da sem v rahli dilemi. Nazadnjak Trump brani nedotakljivost umetne inteligence, medtem ko ji "napredni" demokrati poskušajo na vsak način spodrezati krila. Skrajni čas bi že bil, da si človeštvo neha zabijati avtogole zaradi lastne omejenosti in dovoli znanosti, da mu pomaga preseči frustracije, neutemeljene strahove in moralne, verske predsodke. Kaj pravzaprav vemo o umetni inteligenci? Nedavne napovedi, da bo požrla na milijone delovnih mest, so se pokazale za neutemeljene. V veljavi je spet pravilo, da znanstveni dosežki povečujejo povpraševanje po kadrih in omogočajo hitrejši dostop do boljšega dela. To, kar potrebuje znanost, je pametni predsednik, naklonjen razvoju, trdi Trump. Sam lahko le skromno prikimam, da se tokrat z njim globoko strinjam, a z enim bistvenim poudarkom. Znanost in razvoj potrebujeta "pametne" voditelje le, da ju ščitijo pred kapitalističnimi dvomi in plebejskimi strahovi. Če kje, je treba prav v znanosti dosledno sp...

       Rezultati o bralni pismenosti v raziskavi PISA 2025 so vrgli na noge zaskrbljeno javnost. Naši "nadobudneži" so izgubili več kot 50 točk glede na predhodno merjenje. Nekateri celo dokazujejo, da se pozornost, vztrajnost in sposobnost presojanja poslabšujejo s ponudbo in opravilnostjo pametnih telefonov. "Digitalna demenca!" strašijo. Govorijo, kot da živimo v svetu presežkov in so manj razgledani njegova neposredna grožnja. Kakšno pretvarjanje! Mar res zgolj geniji hodijo po naših ulicah in tisoči niso zaznamovani s strankarsko pripadnostjo ali pokornostjo do delodajalcev, partnerjev, staršev in drugih nadrejenih? V takšnem svetu razmišljanje ni vrlina. Je lastnost neprijetnih, težavnih ljudi, ki drezajo v mnenjski monopol vodij. Pozabljamo, da je razmišljanje zahteven in naporen kognitivni proces. Od ljudi terja znanje, vztrajnost in pogum. Ni enostavno reči, da se z nečem ne strinjaš, prehitro te namreč razglasijo za odpadnika, fašista, praznoglavca, tudi p...

       Bi bil Homo sapiens brez domišljije še vedno človek? Misel sama je premalo za izdelavo kamene sekire, kaj šele za snovanje digitalnega sveta in navidezne resničnosti. Za prehod iz bitja, ki se usmerja izključno v lastno preživetje, v človeka, ki loči med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, je potreben občutek za čas. Le takšen človek ve, kam potuje, in ključna pri njegovem potovanju je domišljija. Brez nje ni zrenja v lasten in nikakršni napredek. Tudi nebesa in bogovi niso nič drugega kot starodavno hrepenenje po popolnosti. Recimo, da je to utemeljitev transhumanističnega razvoja. Starodavni cilj, ki si ga je podredila zgodnja oblast, da bi gospodovala nad nepredvidljivim ljudstvom. Binarni svet, delil se je na tuzemstvo in onstranstvo, je tisočletja zaviral prvotno človeško hrepenenje po lastnem preseganju. Politika obvladovanja je bila močnejša od potrebe po napredku. S humanizmom je človek spet začutil sebe. Se postopno otresel zamegljenih prepriča...

       Zadnje čase se ne pogovarjamo več samo o tem, kako si podaljšati življenje, ampak že presneto resno razmišljamo o lastni nesmrtnosti. Dolgožitne vrste, kot sta praktično nesmrtna meduza Turritopsis dohrnii in grenlandski morski pes Somniosus microcephalus , dokazujejo, da genetski mehanizmi za kaj takšnega obstajajo. Nekatera drevesa (velika sekvoja, čopasti bor, patagonska cipresa, tisa …) dosežejo starost tudi nekaj tisočletij. Narava je po eni strani postavila biološke omejitve, po drugi pa s posameznimi primeri dokazuje, da je življenje prek razumnih meja še kako možno. Razvozlati moramo le še procese, povezane z obnovo in pomladitvijo telesa, in smo na konju. Toda znanstveniki so podobno razmišljali tudi, ko so se povezali okrog projekta človeškega genoma (Human Genome Project - HGP). Trinajst let (1990-2003) so določali zaporedja vseh baznih parov. Po silovitem navdušenju, ki je sledilo končanemu delu, so ugotovili, da preprosta domneva: en gen = ena bel...

       Pluriverzum je dinamično dogajanje medsebojno odvisnih perspektiv. Povedano drugače, naše vesolje, univerzum, zaznamuje pluralno prepletanje različnih in brezštevilnih dogodkov. Kvantni fizik Christopher Fuchs ga opisuje kot živo skupnost sedanjih trenutkov. Einsteinova relativnostna teorija namreč obravnava vse časovne točke enakovredno. Po njej ni vesoljske dinamike, v kateri bi resničnost šele nastajala. Ni preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Dojemanje stanja je odvisno od tega, iz katere perspektive ga opazujemo. Iz enega zornega kota se nekaj šele razvija ali že propada, medtem ko pogled iz drugega pokaže, da gre za dokončno izoblikovan, dovršen potek. Temu bi lahko tudi rekli sočasnost časovnih perspektiv. Einstein stvarnost opisuje kot štirirazsežno vesolje, ki ga določa statičen prostor-čas. Ja, tako bi bilo, če bi se današnje vesolje dejansko razvilo iz singularnosti skozi "veliki pok". A se očitno ni, saj pluriverzum ponuja številne druge možnost...

       Očitno bo šamansko zdravilo duha, nore gobe oziroma "svete otroke", ki spregovorijo skozi zdravilca prizadetemu, treba pomilostiti. No, šamani že od nekdaj psihoaktivno snov v gobah priznavajo za duhovno entiteto, učitelja in zdravilo. S pomočjo staroveškega obreda pomagajo uživalcu, da se preda učinkom analitičnega razpada osebnosti in obračuna s strahovi v sebi ter se znova sestavi v razbremenjeno duševno celoto. Seveda danes psilocibin poznamo predvsem zaradi njegove rekreativne in doživljajske psihedelične izkušnje, ki so se ji predajali mladi na potovanjih po Mehiki, zafrustrirani zahodnjaki pa so začeli psihoaktivno sestavino in njene uživalce preganjati kot zločince najslabše vrste. Kljub temu bo zdravilna droga premagala toge oblasti, saj je trgovina s trosi dovoljena, vzgajanje norih gob pa ni niti stroškovno niti tehnološko težko. Zdaj pa je po "čistunih" udarila še znanost. Psilocibin lahko prepreči izčrpavajoče stranske učinke kemoterapije, še pos...

            Strukturalisti poskušajo določiti, kaj zavest je, z razčlenjevanjem doživetij, z razbijanjem celovitega občutka na prafaktorje, ki sodelujejo pri njegovem tvorjenju. Celo matematiko so vpletli v doživljajske pojave, da bi preko objektivnega spoznavanja določili subjektivne lastnosti. No, mogoče se celo da postaviti nekakšna pravila, vendar zelo posplošena in na generalnih osnovah. Ko spregovorimo o niansah, na primer o barvnih odtenkih in sinestetičnih občutkih, zakaj nekateri rdečo doživljajo kot vročo, druge pa prijetno ščegeta, se objektivna shema hitro sesuje. Ob takšnih ugotovitvah objektivisti zaženejo alarm, ko nas prepričujejo, da kvalije ne obstajajo, ker se računica ne izide po njihovem in zavesti ne morejo izmeriti kot kajle sira. Kvalije so pojavne kakovosti, so načini, kako se nam stvari prikazujejo in kako jih občutimo. Do tega trenutka še vedno velja, da se jih ne da analizirati in razvrstiti v kakšnem periodnem sistemu po se...

       Ko se je svet navduševal nad veganstvom, sem sam prisegal na paleodieto. Danes, po dvanajstih letih, že lahko rečem, da so moj žolčnik ozdravili zrezki (menda povečujejo tveganje za črevesnega raka) in ocvirki (razglašajo jih za sovražnika srca in ožilja). Sojino mleko in sir mi nikoli nista teknila, še manj zelenjavni polpeti ali rastlinski hamburgerji, in verjetno bo tako tudi z laboratorijskimi proteini. Evolucijska zverina še vedno rjove v meni. Tako močno, da me niti ideologija o zdravljenju narave z zniževanjem toplogrednega metana ni prepričala. Na odločitev o moji vsejedosti pa so dokončno vplivale neumnosti, ki so jih zagovarjali apologeti veganstva. Ko sem videl prvo kravo z zbiralnikom metana na gobcu, mi je postalo precej hitro jasno, da bo veganski poslovni model kmalu zašel v krizo. Ob dobrem smehu si nobene stvari ne želiš bolj od zapečenega, sočnega zrezka. No, govedo je kmalu zgubilo tiste svoje čudne naprave in restavracije so zopet začele te...

       Ko se mi je rodil drugi otrok, sem padel v nekakšno moško poporodno depresijo. Kakšen mesec sem premleval, kako se lotiti očetovstva, da ne bom vzgojil otroka v podobnega idiota, kot sem bil sam. Na vsak način sem hotel pretrgati tradicijo, ki se je vlekla z roda v rod. Moj oče, oče mojega očeta in njegov oče, vsi smo bili nekakšni domovinski hlapci. Ja, abstraktna domovina je bila pomembnejša od konkretnega ženskega telesa. Za domovino se je borilo, za domovino se je umiralo, za domovino se je služilo, za domovino se je jokalo in veselilo, predvsem pa smo ji morali biti hvaležni za darove, ki smo jih posedovali, čeprav smo morali krepko garati zanje in plačevati davke. Domovina nas je blagoslavljala in mi smo plačevali njene blagoslove, nekateri celo z lastnimi življenji. Takrat sem spoznal, da obstaja še nekaj več od domovine. Svoboda! Občutek, da nikomur nisi dolžan poravnavati računov, da živiš! Oprijel sem se novega mota, slekel plašč vsiljene odgovornost...

       Največkrat kosim sam. Ob dobri hrani se potopim v lastne misli in sanjam. To me neverjetno sprošča. Tudi pred spanjem si zamislim kakšen uspešen scenarij, dogodek, ki ga nikoli nisem doživel in ga verjetno nikoli ne bom. Želje in hrepenenje usmerjajo misli. Po nekaj minutah globoko spim. Včasih se zgodba nadaljuje, prijetno in uspešno, največkrat se predvajanje ustavi in se izgubim globoko v delta valovih. Pravijo, da so slednji sila pomembni za telesno obnavljanje, čiščenje presnovnih odpadkov iz možganov, popravljanje celičnih napak in krepitev imunskega sistema. V stanju globokega nezavedanja se namreč izdatno sprošča tudi rastni hormon. Verjetno tudi zato govorijo, da otroci najbolje rastejo ponoči. Mogoče res! Sam se iz globokega sna zbudim po štirih, petih urah - največkrat sanjam o čem prijetnem - in to izjemno spočit. Nikdar me ne vznemirjajo sence preteklosti. O preteklosti ne razmišljam, niti se o njej ne pogovarjam. Tudi zato kosim sam, saj nočem po...

       Če je le mogoče, se poskušamo izogniti slabemu in nasičenemu zraku z izpusti in kemikalijami. S tem poskušamo vsaj delno zavarovati svoja pljuča. Kaj pa možgane? Na njih največkrat ne pomislimo, čeprav je njihovo "dihanje" daleč najbolj pomembno za naše zdravje in dobro počutje. Sam imam precej izostren senzorični sistem. Kljub 69 letom ga krepim, tako da številne teorije, ki trdijo, da s staranjem naši organizmi zgolj propadajo, držijo le delno ali pa sploh ne. Odvisno od pristopa, prepričanja in zaupanja vase. Recimo, ko vstopim v prostor z obremenjenim ozračjem ali se znajdem v okolju, nasičenem s prahom in vonjem po zadušljivem, moje običajno dobro razpoloženje hitro upade. Postanem nemiren, zaskrbljen, mogoče celo nekoliko tesnoben, v vsakem pogledu pa brez prave energije in volje za delo ali radostno sanjarjenje. Za pljuča ni problem, zdržijo bistveno več, kot si lahko mislimo. Ustvarjena so bila namreč v zemeljskem obdobju, ko so bili vulkani presneto a...

       Pada še eden izmed spolnih mitov, da ženske ne uživajo ob pornografiji. Mogoče res ne uživajo v mizoginih scenah, ki so ustvarjene izključno po okusu in predsodkih moških, toda če so prizori prežeti s tenkočutnostjo in ljubezensko predanostjo, se hitro zbudita poželenje in domišljija. V tem pogledu so ženske, no, vsaj veliko njih, zahtevnejše od moških. Tudi v postelji, ne le pri običajnem občevanju. A moška psiha jih takoj razglasi za nenasitne pohotnice, ki jim je popolnoma vseeno, na kaj se nasajajo, da je le nadstandardnih dimenzij. Noro, kajne! Ampak ženske takšen sprevržen pogled odločno zavračajo. Življenje mora imeti zgodbo, in kadar gre za erotiko, mora ta biti še posebej sočna in to v vseh pogledih. Pravo evforijo ženske izpovedi hrepenenja je sprožila kanadska nadaljevanka Vrelo rivalstvo (Heated Rivalry). Eksplicitne scene prikazujejo dva hokejista, geja, ki se vdajata poželenju, razpetemu med upanjem in dvomi. In medtem ko sočno moško poljubljanje...

       Do zdaj sem bil prepričan, da je gospodarstvo tisto, ki zagotavlja finančne pogoje za delovanje družbenih ustanov, včeraj pa sem na Forumu obrti in podjetništva slišal, da bo drugače: po novem naj bi družba preživljala domačo obrt, da obrtniki ne bi bežali čez meje Podalpske domačije pod okrilje Šahovnice. Veliko je bilo povedanega, a trenutno namesto rešitev še vedno uperjajo prst v krivce za neugodno podjetniško okolje. Podjetje, ki ni sposobno preživeti sebe ter prenaša bremena na delavce in državo, bi morali, kot kaže neki poslanski primer, počistiti s trga po najkrajši poti. A vladna koalicija bo stvari reševala tako, da jim bo uredila prijaznejše poslovno okolje. Po eni strani poskušajo udejaniti liberalno načelo prostega trga: "Laissez faire, laissez passer", po drugi pa bodo podpirali preživetje obrtnih podjetij. Malo morgen! Ribe, ki se premetava po suhem, ne rešiš s tem, da jo vržeš v vodo, v kateri primanjkuje kisika, kaže trenutni upad vodostajev. ...

       Mnogi se spotikajo ob moje mnenje in zmajujejo z glavo, ko pravim, da družini ne zaupam in se mi zdi preživeta tvorba. Preprosto mi ne gre v glavo, kako lahko dve nepopolni, z egoizmom nabiti duši vzgojita popolnega, altruističnega in empatičnega otroka. Prav tako ne razumem, kako lahko imamo v tem svetu, posejanem z družinskimi klani in zavezništvi, enake ali vsaj podobne možnosti za razvoj, poklicno udejanjanje in dostojno starost. Tudi edini na videz spodoben argument, da je družina psihosocialna skupnost, v kateri njeni člani, predvsem otroci, živijo varno in ljubeče, me ne prepriča. Če bi to vsaj delno držalo, se ne bi soočali z nasiljem, zafrustriranimi in patološko iztirjenimi posamezniki ter obremenjenimi odnosi. Povedano preprosto, živeli bi resnično srečno in sodelovalno. Tako pa? Naj vsak presodi pri sebi na podlagi predsodkov in nerazumljivih izbruhov, ki jih nosi s seboj ter z njimi obremenuje svoje in življenja drugih. Namenoma izpostavljam Gisèl...

       O pomembnih uspehih na področju dolgožitja bomo lahko govorili, ko bomo sposobni odpraviti številne anomalije, ki postopno spreminjajo našo kožo v neprivlačen, neredko celo odbojen organ. Golota največ pove o naši starosti. Mogoče lahko z obleko posamezne predele še skrivamo pred kritičnimi očmi, s kirurškimi posegi in kozmetiko pa nekatere odkrite dele telesa ohranjamo mladostne. Staranje svoje znake zapisuje najprej skoraj nevidno, potem naenkrat udari silovito in takrat tudi kirurško obdelan obraz, injekcije botoksa in podkožna polnila ne morejo več prekriti procesa odhajajoče mladosti. Lepotni posegi so zgolj začasni, vlažilne kreme nabreknejo povrhnjico le za nekaj ur, a procesa v globini podkožja niti približno ne ustavijo. Koža nenehno izgublja čvrstost, elastičnost, mladostno privlačnost, sočnost in vlažnost. Obrambna sposobnost kože slabi. Bakterijske, virusne in glivične okužbe so vedno pogostejše in še dodatno poslabšujejo zunanje stanje in videz, p...

     Človek velja za najbolj prilagodljivo vrsto v naravi. Pohvalno! Ne preživijo najmočnejši, tudi najbolj surovi in hudobni ne, ampak se geni uspešno prenašajo med generacijami preko posameznikov, ki razumejo posebnosti okolja in znajo poiskati prave odgovore, pomembne za obstoj. Tudi zato nazadnjaki izumirajo skupaj z vrednotami, ki so jih razglasili za tradicijo. Nobena vrsta, rastlinska ali živalska, ni uspela poseliti Zemlje tako kot človeštvo. Naseljuje puščave, Arktiko, deževne pragozdove in zemeljske vrhove. Človek se uči, beleži dogodke in se jih spominja. Zaradi skupnosti, ki jih snuje, in kolektivnega spomina, s katerim skupnosti razpolagajo, se hitreje prilagaja. Uspešni smo prav zaradi globoko zakoreninjenega moralnega kompasa altruizma, sodelovanja in dobrote, je izpostavil Jakob Simmank v članku, objavljenem v Die Zeit. Civilizacije, ki so izgubile skupni motiv, so propadle oziroma so si jih podvrgli naprednejši, povezani, sodelujoči rodovi. Nenehno vzajem...

       V Avstriji so dolgožitje očitno živeli, ne le o njem razmišljali, že pred dobrimi 30 leti. "Predčasni odhod v pokoj najbolj vpliva na zdrava stara leta," so poročali časniki o najmlajših upokojencih v Evropi. "Tečejo kot gazele, skačejo kot zajci, potujejo v daljne dežele, plešejo na ledu in se potijo v savnah. Noben hrib jim ni previsok, nobena voda pregloboka. Nedvomno ne gre za telesno in duševno izčrpanost. Rahlo osiveli panterji in panterice so naravnost odličnega zdravja," je povzemal tiskovna poročila naš vidni psiholog, profesor in avtor Vid Pečjak. Seveda so že takrat poročali o družbeno-gospodarskem krču, ki ga bodo doživele socialne države zaradi starajočega, delovno neaktivnega prebivalstva, ki noče umreti. "Čemu neki," so pisali, "saj dobivajo pokojnino redno 14-krat na leto. Tako si lahko privoščijo že ustaljeni šesttedenski jesenski dopust na Mallorci. Tam potem berejo, kakšne skrbi ima zvezni kancler na daljnem Dunaju. Naj jih k...

       Po poročanju Dnevnika naj bi nekateri osnovnošolski učitelji v Podalpski domačiji dobili v elektronske nabiralnike ponudbo za brezplačno predvajanje novega igranega filma Exodus 1945: Naša kri. S predvajanjem omenjenega filma naj bi osvetlili zgodovinski dogodek, ki bi omogočil boljše razumevanje vojne in povojne zgodovine. Film naj bi predvajali predvsem zvedavim najstnikom, učencem sedmih, osmih in devetih razredov. Vse lepo in prav; komaj smo se otresli partizanskih zmag in večvrednostnega kompleksa, že nas porivajo v solzavo, človeka nevredno, ponižujočo sago. Poimenovali so jo celo Naša kri. S tem ne le širijo ideološki razkol v najstniške učilnice, ampak spreminjajo osnovno šolstvo v vrednostno obremenjen prostor, ki naj bi mladim ljudem namesto izobraževanja za kritično razmišljanje nadel okove omejenosti. Oprostite, toda domobranci in drugi medvojni kolaboranti niti slučajno niso moja kri, kaj šele kri k svobodi zavezanih rodov. Obstajajo celo raziskav...

       Nekako pred pol stoletja smo se zabavali ob domislici, koliko kraljev bo imela Evropa na začetku novega tisočletja. Pet, je bil odgovor. Enega v Angliji in štiri na kartah. No, monarhije so očitno odpornejše na politične spremembe, kot je kazalo pred desetletji. Trenutno imamo v Evropi 12 suverenih monarhij. V desetih si žezlo podajajo znotraj družinskega nasledstva, Vatikan je edina absolutna volilna monarhija, kjer novega suverena volijo kardinali.   Andora pa ima poseben status ustavne sokneževine. Nasledstvene vladarice in vladarji običajno vztrajajo do smrti, potem pa naloge šefa države brez večjih pretresov prevzame kronski dedič. Če slučajno kdo misli, da gre za kakšen varčevalni ukrep, se moti. Vladarji od prvega do zadnjega so privilegirani bogatuni, ki nikakor ne morejo obubožati. Razpolagajo z občutljivimi finančnimi in poslovnimi informacijami ter deleži v državno zaščitenih naložbah. V poslovnem svetu takšnim ljudem pravijo "insajderji" in in...

       Velikokrat se sprašujem, kakšna narava dejansko prevladuje v nas. Sodimo po dejanjih bolj na dobro stran ali slabo. Spominjam se, da sem bil kot otrok izjemno empatično bitje. Ko sem poslušal zgodbe o kruti človeški naravi, lačnih in ubogih, mi je bilo nenavadno težko pri duši in naredil bi vse, da bi trpljenja ne bilo. Starši so se zato namerno izogibali pogovorom, ki bi me pretresli. No, z leti je koža nekoliko otrdela, a še vedno me prizadene trpljenje drugih in razmišljam, kako bi jim pomagal, da bi jih odrešil   stiske, v kateri so. Pogosto tudi pri drugih otrocih opažam empatično vživetost, ki sem jo doživljal sam, zato nikakor ne podpiram trditev, ki pravijo, da je človek že izvorno hudoben in da ga šele vzgoja socializira v znosno bitje, sposobno povezovanja in sodelovanja. Mogoče imajo evolucionisti in darwinisti na čelu z Richardom Dawkinsom celo prav, ko trdijo, da v organizmih prevladuje sebični gen in zato pojmi, kot so univerzalna ljubezen, ...

       Čeprav poznavalci političnih gibanj in sprenevedanj trdijo, da je globalni desničarski populizem nedosleden konstrukt, prežet s protislovji, sem vseeno prepričan, da sta nazadnjaštvo in patriarhalna organizacija njegovi skupni značilnosti. V vsakem pogledu gre za epigenetsko nadgradnjo genoma, zaradi katere se nekateri samodejno odmikajo od napredka, ki bi ga zaznamovale spremembe. Svobodo predstavlja samoizražajoči se človek, nazadnjaštvo pa kup pravil in prepovedi, ki jih bližnji že od rane mladosti vgrajujejo v ljudi. Tudi s palico, če ne gre drugače. In temu nasilnemu početju pravijo privzgajanje vrednot. Pa slišimo, da so bili komunisti krvoločni. Moj oče je bil recimo član Zveze komunistov Podalpske domačije, pa me nikdar ni silil na partijske sestanke ali posiljeval z njihovo ideologijo, medtem ko so mojim vrstnikom vcepljali ljubezen do odrešenika s palico, če so se izogibali obredom in špricali verouk. Po enem licu so jih fasali doma, po drugem pa v c...

       Moška premoč naj bi se končala med ženskimi nogami, pa se ne. Dejanje užitka zamenjajo predsodki zaradi spolne šibkosti ali umišljenih pomanjkljivosti in ti so glavni razlog, da si mnogi moški hočejo podrediti ženske in jih spremeniti v rojevalne stroje. Le takrat so kolikor toliko prepričani, da jim "dišeči" plen ne pobegne. Priseganje na otroke, družino in vero je le nekakšna kamuflaža za strah, ki ga moški običajno občuti ob nekoliko bolj vedrih ženskih obrazih. Zatiranje izražanja in skrivanje ženskosti, kar je še posebej opazno v islamskem svetu, sta očitno najpogostejša načina, da se ohrani svet prizadete moškosti nedotaknjen. Tako se vsaj zdi oziroma smo mislili še proti koncu prejšnjega tisočletja. Posamezne ženske so lahek plen in pogoste žrtve moških predsodkov in dvomov. Brutalnosti in poniževanju botrujeta zavist in maščevalnost prizadetega moškega ega, ki se varno počuti zgolj v patriarhalnem svetu. Tam je gospodar še vedno gospodar, četudi navide...

       Starševske delavnice - spalnice - že nekaj časa močno skrbijo demografe. V šole se vpisuje zmeraj manj otrok, državam primanjkuje vojakov, podjetjem pa ponižnih delavcev. Vrste pred uradi so redke, kmalu jih ne bo niti pri zdravniku. Krči se tudi poslovni Eldorado. Ukinjajo bančne poslovalnice, črpalke se zapirajo, nekatere trgovine krčijo ponudbo in se pripravljajo na odhod s trga. Ekonomija obsega usiha! Nič kaj spodbudno za dobičke, še posebej za tiste ne, ki so odvisni od vojn in političnih manipulacij. Mogoče se vsega tega niti ne zavedamo in smo prepričani, da vse teče po starem. Naj se le spravita Ukrajina in Rusija, naj se ZDA umaknejo iz Hormuške ožine ter umetna inteligenca postane naš partner, pa nas bo kriza presežne ponudbe udarila z vso močjo. Trgi usihajo, ker potrošniki izginjajo z njih. Družina ni več vrednota in potomstvo cilj. Če bi bilo tako preprosto ponovno zagnati "Kinder machen", si v Singapurju prav gotovo ne bi belili las. Tako pa je ...

       Približno dve desetletji sem se spraševal, kakšen smisel staranje sploh ima za ljudi. Gre zgolj za počasno propadanje in na kraju za sprijaznitev s smrtjo ali nosi proces v sebi nekaj globljega? Zavedati se moramo, da je človek bitje z zavestjo. Res, da slednja pri večini ni ravno najbolj dejavna, a obstoja te naše značilnosti ne moremo zanikati. Lahko se zavedamo le lastne podrejenosti ali možnosti, ki nam jih zavedanje odpira, da se udejanjimo kot samostojna, samobitna, kritična bitja. Vsi smo že slišali mantro: "Bolj star, bolj nor". Pravzaprav gre za zadnjo stopnjo odraščanja, ko postanemo tako samozavestni, da nam je kratko malo mar, kaj si mislijo o nas in našem početju. Takrat spontani starostni propad zamenjajo dejanja. Selimo se v novo cono ugodja. Udobje kavča, televizije, neustvarjalnega brskanja po spletu, kofetkanja, večernega popivanja, čudnih nenadnih neprijetnosti in plazečih bolečin zamenjamo za vadbo in ustvarjanje. Vadba kljub letom postaja ...

       Lahko bi rekel, da sem kot individualist neizmerno vesel, ker sem končno pristal pod vlado, ki ima zgolj en cilj: sesutje družbe v imenu posamičnih interesov! Vse lepo in prav. Ukinjamo skupnost, breme razvoja pa prenašamo na posameznike, torej bi se morala tudi sredstva, ki jih namenjamo za skupnostno delovanje, bistveno skrčiti. Pa se ne bodo! Zakaj? Ker gre zgolj za njihovo preusmeritev na štipendiste, podpornike nazadnjaške politike. Vzeti neposlušnim in dati pridnim, kimavčkom, ljudem brez lastne osebnosti in navdiha. Ne, ne bom govoril o vrednotah, ker se mi vrednote že same po sebi zdijo le nizkotno sredstvo za manipuliranje z ljudmi. Ustvarjalen človek ima lahko le eno pravilo, in to je, da dosledno krši vsa pravila. Je nihilist! A tega režimi, ki so notranje omejeni s podobno ali celo istomislečimi, ne morejo dojeti. Le pomislimo, avtokratični sistemi in fašizem se lahko vzpostavijo samo znotraj pluralne, kolikor toliko demokratične družbe, in to z ob...

       Teorija o velikem poku ni prav nič drugega kot prilagoditev svetopisemskega nauka o nastanku sveta znanstvenim namenom. Pravzaprav gre za še eno dogmatično zgodbo, v kateri se, kot je zapisal Daniel Cossins, znanstveni pisec pri New Scientistu: "… praktično iz niča pojavi prostor-čas, nato pa se veličastno nadaljuje z nastankom zvezd in galaksij, ki jih oblikuje gravitacijska sila vidne in skrivnostne temne snovi, medtem ko se vesolje širi zaradi druge skrivnostne sile, znane kot temna energija." Ja, ogromno praznino med nebesnimi telesi je bilo treba nekako pojasniti. Sama gravitacija je bila očitno premalo in tu se temna snov in temna energija odlično vključita v kozmično enigmo. Ne ene ne druge vrlim znanstvenikom še ni uspelo dokazati, tako da smo še vedno na ravni sila dvomljive teorije. Domnevi o velikem poku pa se bodo ugledna strokovna imena kmalu začela izogibati. Kaj pa so razmišljanja o tem, da je naše vesolje morda le vsebina malo večje črne luknje...

       Obredi so pomemben del našega življenja. Predstavljajo vedenjske vzorce, po katerih lahko hitro prepoznamo čudake. Čudaki so vsi, ki obredom ne sledijo, se jih ne udeležujejo oziroma ne sodelujejo pri njihovi pripravi, jih ne organizirajo. Povedano preprosto, se ne stapljajo s skupnostjo ter ne čutijo potrebe po povezljivosti z njo. V Podalpski domačiji takšne čudake imenujemo obstranci, lahko pa uporabimo tudi angleški neologizem - otrovert oziroma množinsko obliko otroverti. Beseda je skovanka iz pojma other (drugo) in latinskega glagola vertere (obrniti se). Ja, otroverti, lahko tudi otrovertirani, so osebe, ki ne pripadajo skupnosti ali te pripadnosti ne čutijo. So ljudje, ki so se pač obrnili drugam, v svojo smer. Vsekakor takšnih ljudi ni malo, vendar zaradi ljubega miru navidezno sodelujejo v številnih obredih. Saj veste, hodijo v cerkev in ne verujejo. Pravijo, da se bogoslužja udeležujejo zaradi ljubega miru. Snujejo družinske skupnosti, čeprav bi raj...

       Predvidevamo, da bo 21. stoletje potekalo v znamenju biologije. Nekaj prejšnjih stoletij so se bolj posvečali fiziki. Oblikovali so drugi termodinamični zakon, po katerem organizirane strukture spontano razpadajo v neurejene (entropične) mase. Z njim so napovedali toplotno smrt vesolja. A ker se prostor nenehno širi z različnimi hitrostmi, s temno snovjo in energijo pa ni mogoče zanesljivo pojasniti te širitve in različnih omejitev časa, smo začeli resno dvomiti o prapoku, o omejenosti snovi in energije, ki naj bi nekoč obmirovala v entropičnem ravnovesju. Govoriti o vesoljski smrti je podobno nesmiselno kot trditi, da je življenje mogoče zatreti. Slednje je zgolj naslednja razvojna stopnja materije oziroma samoorganiziranja struktur, ki poteka v sintropičnem vzdušju. Ja, materija ima spomin in vse, kar ima spomin, ima tudi zavest in ve, kako se postaviti v strukturno stanje preživetja. Zakonu o spontanem propadu stoji nasproti samoorganizacija, sintropija, in...

       "Dokler Prekmurec ne bo lačen, se ne bo premaknil ali uprl," je za časopis Delo izjavil umetnostni zgodovinar Janez Balažic. Zanimivo! In komu naj bi se sestradani Prekmurec uprl? Ko telo nima iz česar več črpati energije, oslabi in je dejansko prešibko za pošteno rogoviljenje, kaj šele za spodoben upor. Lačni ne gradijo prihodnosti, ampak z maščevanjem poravnavajo račune. Klopčičevi verzi: "Grad gori, grof beži, vino teče, naj še teče kri," precej zgovorno povzemajo puntarsko zgodovino poznega srednjega veka v Podalpski domačiji. No, tudi revolucionarna dejanja, s katerimi naj bi osvobodili zatiranega človeka, so zaradi neobrzdanega maščevanja na slabem glasu. "Novoosvobojeni" naj bi se posluževali natanko istih metod kot vojske, ki so varovale privilegirane manjšine in so z brutalnimi masakri poskušale prisiliti neposlušne uporniške glave k ponižanju ter poslušnosti. Maščevanje je obča lastnost tako poražencev kot zmagovalcev. S povzročanjem trplj...

       Gledano svetopisemsko bodo Izraelci znova izgnani v puščavo. Saj kdor ogenj seje, bo z ognjem pokončan; morilci tujih otrok so pravzaprav morilci lastnih. Ne, ne govorim o prerokbi, ampak o številnih izkušnjah, ki jih je človeštvo pridno beležilo in na njihovi osnovi kovalo pregovore, da bi preusmerilo "črne misli" obsedenih. Če kdo dejansko pričakuje, da bodo umori v Gazi in nasilje na Zahodnem bregu pozabljeni, se moti. Izraelci so vstopili v dolgotrajno vojno in iz nje se bodo rešili le z begom v puščavo. Tako je, ko se oprimeš smrtonosne rabote in ti na koncu zmanjka vojakov in sredstev. Terorju, ki si ga zasejal, namreč ne moreš več ubežati, še manj pomisliti, da bosta zate še kdaj nastopila mir in blagostanje. Zato bo Izrael prej kot slej postal breme za vse, ki se z njim bratijo. In prav zanimivo bo gledati, kako se bodo države ena za drugo vlekle iz blata, v katero jih je spravil zaveznik z Levanta. Mogoče smo spregledali, a v Evropi, pa tudi v Severni...

       Staranje je lahko hudičevo zahrbten pojav. No, ne staranje kot običajen proces telesnih in kognitivnih sprememb, ampak mladostno pisanje obsodb na račun starejših, vključno s posmehovanjem, podcenjevanjem in poniževanjem ljudi v letih. Naš odnos do starejših se pomembno oblikuje že v rosnih letih, saj prevzemamo mišljenje odraslih v naši bližini. In potem s temi občutki živimo, dokler sami ne začnemo kopičiti let na grbo, kot temu radi rečemo. Takrat se naše videnje staranja in starajočih ponotranji. Če smo se do starejših obnašali izključevalno in poniževalno, breme očitkov sčasoma prevzamemo nase. Stereotipi in predsodki zaživijo v nas in sooblikujejo naš odnos do družbe, družbe do nas, predvsem pa do samih sebe. Saj poznate pripoved iz Kersnikovih Kmetskih slik, Mačkova očeta in stari rek, ki pravi, "ti očeta do praga, tvoj otrok tebe čez prag." Znanstveniki so ta starodavni človeški odklon poimenovali "samouresničujoča se prerokba", v običajnem svetu pa t...