Starostno odraščanje

       Znanstveniki človekove šibkosti in izgube gibalne avtonomnosti zaradi starosti ne pojmujejo več kot nekaj samoumevnega. Težavam poskušajo stopiti na prste in zavreti telesne procese, ki spreminjajo človeka v nebogljeno bitje. Če se nekoliko pošalim, vse kaže, da se bodo zdajšnji domovi za ostarele in odslužene sčasoma preoblikovali v središča za krepitev vitalnosti. Zdravljenje oslabelosti namreč zahteva kompleksno obravnavo, ki si jo le redki lahko omislijo doma, in kot spoznavajo fiziologi, je potrebna kombinacija več hkratnih pristopov ter nadzorovanje vplivov takšne sočasnosti. Očitno velikega preboja, ko naj bi bili 70-letniki videti kot Sylvester Stallone v najboljših letih, še ne bo tako kmalu. Se pa znanstveniki usmerjajo na mišično vitalnost, s katero bi si najprej pokorili staranje. Mišice same niso le pomembne za telesno nosljivost in gibljivost, ampak hkrati skrbijo tudi za zdravje in obnovo okostja ter delovanje živčnih komunikacijskih povezav. Mi...

       Pred kratkim sem ob svojem rednem sprehodu navkreber srečal sovaščana. Ravno se je odvrnil od poti, ki se je začela vzpenjati. Njegov korak je zaznamovala okornost in pri govorjenju se je čutilo rahlo zaletavanje, očitno posledica zadihanosti. "Ne razumem," je hitel, "kako lahko moj deset let starejši brat s takšnim navdušenjem lazi v ta hrib, mene pa že na ravnini zdelujejo bolečina v mečih in pekoči podplati? Potem pa še cele dneve bere in piše?" Ja, tudi sam se sprašujem, čemu se toliko ljudi vdaja lenobi ali vztraja pri vsakodnevnih, dolgočasnih opravilih, ne da bi si vzeli urico, dve in se malo nadihali v naravi. Omenjeno dokazano vpliva na boljše razpoloženje in zdravje, še posebej če sprehod začinimo z nekoliko zahtevnejšo potjo in nekaj vajami za moč. Saj ni treba veliko, a če si že odmerimo čas za sprostitev v naravi, je prav, da nekoliko obremenimo telo in ga izpostavimo krajšemu ali krajšim naporom. Nekaj teka v hrib, kljub utrujenim nogam, dva, tr...

       Ko zbereš gospodarstvenike in jih nagovarjaš, naj preko lastnih vzvodov pojasnijo zaposlenim prednosti interventnega zakona, poskušaš zlorabiti avtoriteto delodajalca. So naloge slednjega res politično prepričevanje in žuganje s posledicami, če se zaposleni ne bodo vdali oblasti, ali pa so sindikati in druge organizacije tiste, ki imajo na skrbi politično prepričanje in delavske interese? Tokrat ne le ugibam, ampak sem prepričan, da v Podalpski domačiji na stežaj odpirajo vrata fašizmu. Poglejmo si samo tipičen primer korporativizma, ki naj bi ga uvedli v šolah po Mussolinijevem vzoru. Ustanovili naj bi učiteljsko zbornico, ki ne bi bila drugega kot transmisija državne politike; nekaj podobnega, kot so bili sindikati v času socializma. Članstvo v njej naj bi bilo obvezno. Torej čakamo le še na zakon, ki bo prepovedal neodvisne organizacije in civilno družbo. Brez dvoma   zafrustriranost, predsodki in narcisoidnost rojevajo mentalne bolnike starega avtorit...

       Preprosto vprašanje: "So redni uživalci testosterona res pravi moški ali zgolj zasvojenci, ki vlogo pravega moškega samo igrajo?" Mogoče vrhunski športniki za izboljšanje rezultatov omenjeni hormon res potrebujejo, toda možatost je predvsem osebnostna lastnost. Te pa z nekimi dodatki niti približno ne izgradimo. Možatost je v videzu, v odločanju in tem, kako se znaš postaviti zase in za svoje zamisli. Na sam videz še lahko vplivamo s pomočjo testosterona, medtem ko sta drugi dve lastnosti odvisni od dolgotrajnega in vztrajnega dela na značaju in prepričanju. Kakšen vpliv dejansko ima testosteron na možatost in obnovitev vitalnih funkcij, še največ pove primer fiziologa Charlesa-Édouarda Browna-Séquarda. Nekaj let pred svojo smrtjo (1817-1894) je ugotovil, da so skopljene živali bistveno manj aktivne in radožive. "So debele, pohlevne in impotentne. Torej se izvor njihove moči nahaja v testisih," je bil prepričan. Pri 72 letih si je začel vbrizgavati snovi, ki ...

       Raziskave kažejo, da Slovenci počasi, a vztrajno drsimo med bolj butaste Evropejce. Po dobrih treh desetletjih načrtnega izganjanja ideološko pristranske šole se nacionalni možgani vztrajno krčijo. Samoopevani "pomladniki" tokrat bolj spominjajo na ledeno jesen kot na cvetočo vigred. Očitno je "komunistična" oblast veliko bolje vedela, kako je treba vzgajati in učiti nadobudno mladino ter jo vključiti v vseživljenjsko učenje, kot pa si to domišljajo nazadnjaki. Ne, iz šol niso izgnali le ideoloških vsebin, ampak tudi željo po znanju, in zdaj poskušajo krivdo zvaliti na pomanjkanje avtoritete učiteljev. Kakšna beda! Ne časi, ne otroci, ne odrasli, ne pravni sistem niso več naklonjeni avtoriteti. Končno pa mar si ugleda in spoštovanja ne pridobiš z znanjem, s sposobnostjo njegove predstavitve, z dobršno mero empatije in z lastnim primerom, ne pa s politično odločitvijo nekih kariernih in oportunističnih nadutežev? Zadnje raziskave (PISA 2025) so pokazale, da so...