Starostno odraščanje

       Ne vem, ali se nazadnjaki sploh zavedajo, čigavo pesniško zapuščino slavijo na 8. februarja dan? Zame je to vsekakor prijeten spomin na domačega libertina, ki je že pred dobrimi 200 leti izzival konservativni um naših krajev. V tistem času je bil Prešeren najboljši pesnik med advokati in najslabši advokat med pesniki. Vedeti moramo, da je bila to doba romantike, in takrat so se mnogi preizkušali v takšnem in drugačnem rimanju, tudi advokati. Pravzaprav vsi, ki so se količkaj imeli za razumnike, za cvet nacionalnega občestva in so poleg slovenščine bistveno bolje šprehali nemško. Kakorkoli že, s Prešernom in njegovimi sodobniki je poletela podalpska nacionalna zavest. Prešeren sam je stal ob vznožju revolucije narodov, in je umrl na njenem izteku. Še na začetku zime 1848 je bil opasan z nabojnikom in nosil puško po Kranju, dokler ga vodenica ni položila v posteljo. Odločno se je zoperstavil nemškemu nacionalizmu, čeprav je odlično mislil in pisal prav v tem jez...

Kognitivna pristranskost      Bila je ujeta! Bila je ujeta v resničnost. Gola, nekoliko povožena, prav nič sveža. Naporen večer se je vtisnil vanjo in v jutranjem spancu iskal odrešitev. Dihala je mirno. Enakomerno so nekoliko sploščeni joški zajemali zrak in ga počasi izpihovali, pri tem pa se le malenkost privzdignili in vedno znova splahneli. Ujeti v modrček so delovali bistveno bolj čvrsto. Manj so dihali in skrivali redke črne dolge dlake okrog bradavičnih kolobarjev. Od poraščenega mednožja do popka je tekla tanka sled temnih dlačic. Podpazduhe so bile gole, med očesnima lokoma pa je bilo že zaznati nekaj črnih pik, ki so prebijale povrhnjico.  Urejen in prikupen videz ne dopusti zlim dušam v nas, da dregnejo v presojo sogovornika. Sl. vir:: Google Gemini/Nano Banana "Dekle je očitno kar precej poraščeno," pomisli. "Veliko opravka ima sama s sabo, z depilacijo, da ugaja. Pustil jo je, da gloda skozi sanje in se usmeril k velikemu oknu. Tam je dolgo stal, popo...

       Če pomislim, da sem bil spočet in rojen v neke vrste socialni grozljivki, sem lahko začel življenje vrednotiti šele, ko sem zapustil družinsko okolje. Zakaj? Šlo je za tiho solidarnost rodovnih družin, v katerih so se otroci spočeli predvsem z nasiljem, in če je že šlo za užitek, je bil ta enostranski ter pogosto prepojen z alkoholnimi hlapi. Vrla moškost se je zavedala le, da ga ima pravico vtikati v nekakšne vreče, ki so jim pravili ženske, edini demografski načrtovalec populacije pa je bila običajno dolga pletilka. Vsaj toliko, da je lahko skozi nožnico in maternični vrat dosegla plod in sprožila njegovo odmrtje. Medtem ko je pri moških največkrat šlo izključno za potešitev nagona, v bolj perverznih različicah pa tudi za telesno ponižanje ženske in njenega dostojanstva, so ženske kot umsko naprednejše že uporabljale zahtevnejše tehnike za prekinitve nosečnosti, ki so jih ginekologi in kirurgi kasneje le še medicinsko oplemenitili; jim s pomočjo izvedenstva ...

       "Če prefrontalni korteks odpove zaradi premočnega stresa, pretiranega nazdravljanja z alkoholnimi pijačami ali česa drugega, živalski možgani prevzamejo polni nadzor nad našim vedenjem," je zapisala moja umetno inteligenčna pomočnica. Super, zdaj mi je marsikaj jasno. Večina ljudi me je neverjetno dobro sprejemala, dokler ni podivjala žival v meni. Največkrat se je to zgodilo, ko sem bil alkoholno zadet, občasno pa tudi v čisto treznem stanju. Slednje odzivanje so ljudje okrog mene poimenovali za čustveni afektizem. Čustva so prevladala nad kognitivnim nadzorom oziroma moj limbični sistem je dobesedno povozil prefrontalni korteks, v katerem domuje razum. Zdaj mi je popolnoma jasno, zakaj sem po vsakem takšnem "herojskem" izpadu postal nezanesljiv za okolico. Tudi slednja se je na moja dejanja odzivala limbično, se pravi dokaj instinktivno, da ne rečem obrambno živalsko. Čustva, če izključimo vpliv razuma, so namreč tista, ki spodbudijo, ali pripravijo telo, d...

       Po kajenju, drogah, pesticidih, onesnaženi vodi, dušikovih oksidih, mikroplastiki in kroničnem stresu, se je med dejavnike, ki pomembno skrajšujejo življenje, vpisalo tudi pomanjkanje spanja. Če je do zdaj veljalo, da spimo, da ne znorimo, potem od zdaj naprej spimo, da se čim večkrat zbudimo. No, raziskovalci si še vedno niso na jasnem, koliko ur dnevno naj bi spali in ali globok počitek prav tako razbremenjuje telo, da se očisti škodljivih odmrlih in strupenih razpadajočih snovi, ga pripravlja na spopad z bolezenskimi mikrobi in na splošno krepi telesno delovanje ter kognitivne sposobnosti. Manj kot sedem ur spanja na noč pomembno skrajša življenjsko dobo in to kljub vsem drugim dejavnikom zdravega življenja, kot so vadba, prehrana, zdravstvena oskrba, zadovoljujoča delovna in bivalna sredina. Če upoštevamo spoznanje, da se nevroplastičnost možganov oziroma reorganizacija njihovega delovanja in pomnjenje okrepita tudi pri globokem počivanju, v večini primero...