Objave

Subverzivno partnerstvo

Slika
       Prepričan sem, da nekaj takšnega, kot je kolektivna zavest, ne obstoji. Obstoji zgolj kolektivna vest oziroma skupina nadzornih modelov in mehanizmov, ki nas bolj ali manj nasilno integrirajo v skupnost. Le vprašajmo se, komu dejansko pripadamo? Partiji, državi, staršem, zakoncu, otrokom, ljubimcu … ali sebi? Kolektivno nas posiljujejo in utrujajo, le notranji mir nas dejansko sprošča. Zakaj potem tako trmasto vztrajamo, recimo, pri različnih oblikah druženja, sobivanja? Nesporno je, da se je socialno povezovanje pri načrtovanju in ustvarjanju tvornih dosežkov pokazalo za neverjetno učinkovito. Skupina se je naučila, kako ujeti in razkosati mamuta, medtem ko je bilo za posameznika bolje, da se je izogibal veliki živali. Prav tako ogenj na domačem ognjišču ni ugasnil, ko se je lovec podil za hrano naokrog. Sodelovanje za preživetje, zavetje in imetje je seveda nadvse pomembno. Toda dejansko človek pripada sebi. Ali lahko še kako drugače pojasnimo občasne izpade...

Spodobnost

Slika
       Je ena tistih lastnosti, na katero se lepita predvsem hinavščina in nadzor. Je pa tudi največkrat nenapisano soglasje določene družbe o tem, kaj je sprejemljivo, primerno in spoštljivo v medsebojnih odnosih. Mogoče bi lahko v zbirko besed, namenjenih predvsem samoobvladovanju, dodali še kakšno. "Dostojnost" je vsekakor ena izmed plenilskih ptic, ki visoko letijo in potem krožijo nad spotakljivim obnašanjem, dokler žrtve ne spremenijo v mrhovinasti plen. Lahko bi rekli, da gre za pojem, ki ne pove nič konkretnega. V istem košu pristanejo izkoriščanje ljudi, uriniranje v javnosti in nagota! In ker slednjo povezujemo tako z idealom lepote kot s sprevrženim obnašanjem, je jasno, da spodobnost nima enoznačnega vrednotenja in meril, po katerih bi se lahko z njeno pomočjo usmerjalo učinkovito delovanje družbe. Prej obratno! Le pomislimo, kdaj je spodobnost še posebej pogosto na secirni mizi! Kadar je družba v recesiji. Razgaljena oprsja in odpeta erotika so namreč zn...

Izpod časti

Slika
       Večkrat slišim koga, ki pravi: "Ne, tega pa ne bom naredil! To mi je izpod časti." To se pravi, da ima ta človek neko moralno merilo o sebi in nižje od tega ne gre. Očitno si vsak od nas sam določa težo lastnega ponosa, saj ne poznamo univerzalnega ključa, po katerem bi lahko merili lastno čast in čast drugih. Preprosto bi lahko rekli, da se človek nenehno primerja z ostalimi in po dejanjih drugih usmerja lastni moralni kompas. No, osebnostne slabosti, ki tvorijo strukturo časti, največkrat spregledamo. Mnogi imamo tako o sebi bistveno boljše mnenje, kot ga imajo drugi, ki gledajo tudi našo slabo plat in jim pri ocenjevanju pomagajo predsodki, ponotranjena, preprosta stališča o pojavih in dejanjih. Ja, čast je občutek velike etične, moralne vrednosti. Izkazuje se skozi dostojanstvo ter ponos, so prepričani enciklopedisti v domačem knjižnem slovarju. Sam pa trdim, da gre pri časti skoraj vedno za naduto utvaro o sebi. Bolj je namenjena terapevtskemu odnosu same...

Temeljna pravica

Slika
       Ko se v Podalpski domačiji sprašujemo, po kateri poti bomo krenili v pogubo, doživljamo razpad parlamentarne demokracije. Ne le demokracije, ampak kar družbe, ki sebe vedno globlje vleče v brezno obtoževanj in obupa. Če sem odkrit, me beda, v katero presenetljivo odločno bredemo, odkar so odgovorni maslo zamenjali za topove, niti ne skrbi kaj preveč. Travo in drugo zelenjavo znam pripraviti na 130 in tudi več načinov ter imam dovolj veliko ohišnico in tudi gozd v bližini, da uplenim nekaj proteinov. Povedano drugače, preživel bom, in to ne glede na to, kateri "Turki" bodo pustošili po deželi in s kakšnimi nameni. Toda bodo preživeli tudi vsi drugi, ki jih med kletnim ali podstrešnim fletom ter šotorom na tuji zelenici loči zgolj nekaj tistih fičnikov, ki jih dobijo za svojo uradniško ponižnost ali kot družbeno pomoč, da ne krulijo preveč želodci? Če le malo razmislim, socialni prejemki ne glede na to, kako upravičeni so ljudje do njih, krožijo po državi in spo...

Ovohavanje spomina

Slika
       Kognitivni upad skrbi večino starostnikov in nemalo šal je zbitih na ta račun. Vendar je treba razločevati med možganskim primanjkljajem zaradi staranja in primanjkljajem zaradi neuporabljanja možganov - opuščanja intelektualnega dela in učenja. Ja, veliko lažje je sedeti za mizo in kofetkati ob vremenskih novicah in ugibanju, komu na čast je danes zavijala sirena reševalnega vozila, kot pa uro ali dve odmeriti pridobivanju novega znanja in pismeni motoriki. A ko enkrat opazimo, da se v mislih in pogovoru vedno pogosteje vračamo v preteklost, posamezne dogodke celo večkrat ponavljamo ob očitnem zadovoljstvu, detektivskim nadaljevankam pa ne moremo več slediti, ker naenkrat v njih nastopa preveliko število vpletenih z različnimi alibiji, je skrajni čas, da procesu kognitivnega upadanja stopimo na rep. Stanje je še posebej tragično, če besed, ki so pred vami in so povezane v nekoliko daljši stavek, ne morete razumeti. Največkrat ne gre za nič drugega kot zmanjša...