Starostno odraščanje

       Če je le mogoče, se poskušamo izogniti slabemu in nasičenemu zraku z izpusti in kemikalijami. S tem poskušamo vsaj delno zavarovati svoja pljuča. Kaj pa možgane? Na njih največkrat ne pomislimo, čeprav je njihovo "dihanje" daleč najbolj pomembno za naše zdravje in dobro počutje. Sam imam precej izostren senzorični sistem. Kljub 69 letom ga krepim, tako da številne teorije, ki trdijo, da s staranjem naši organizmi zgolj propadajo, držijo le delno ali pa sploh ne. Odvisno od pristopa, prepričanja in zaupanja vase. Recimo, ko vstopim v prostor z obremenjenim ozračjem ali se znajdem v okolju, nasičenem s prahom in vonjem po zadušljivem, moje običajno dobro razpoloženje hitro upade. Postanem nemiren, zaskrbljen, mogoče celo nekoliko tesnoben, v vsakem pogledu pa brez prave energije in volje za delo ali radostno sanjarjenje. Za pljuča ni problem, zdržijo bistveno več, kot si lahko mislimo. Ustvarjena so bila namreč v zemeljskem obdobju, ko so bili vulkani presneto a...

       Pada še eden izmed spolnih mitov, da ženske ne uživajo ob pornografiji. Mogoče res ne uživajo v mizoginih scenah, ki so ustvarjene izključno po okusu in predsodkih moških, toda če so prizori prežeti s tenkočutnostjo in ljubezensko predanostjo, se hitro zbudita poželenje in domišljija. V tem pogledu so ženske, no, vsaj veliko njih, zahtevnejše od moških. Tudi v postelji, ne le pri običajnem občevanju. A moška psiha jih takoj razglasi za nenasitne pohotnice, ki jim je popolnoma vseeno, na kaj se nasajajo, da je le nadstandardnih dimenzij. Noro, kajne! Ampak ženske takšen sprevržen pogled odločno zavračajo. Življenje mora imeti zgodbo, in kadar gre za erotiko, mora ta biti še posebej sočna in to v vseh pogledih. Pravo evforijo ženske izpovedi hrepenenja je sprožila kanadska nadaljevanka Vrelo rivalstvo (Heated Rivalry). Eksplicitne scene prikazujejo dva hokejista, geja, ki se vdajata poželenju, razpetemu med upanjem in dvomi. In medtem ko sočno moško poljubljanje...

       Do zdaj sem bil prepričan, da je gospodarstvo tisto, ki zagotavlja finančne pogoje za delovanje družbenih ustanov, včeraj pa sem na Forumu obrti in podjetništva slišal, da bo drugače: po novem naj bi družba preživljala domačo obrt, da obrtniki ne bi bežali čez meje Podalpske domačije pod okrilje Šahovnice. Veliko je bilo povedanega, a trenutno namesto rešitev še vedno uperjajo prst v krivce za neugodno podjetniško okolje. Podjetje, ki ni sposobno preživeti sebe ter prenaša bremena na delavce in državo, bi morali, kot kaže neki poslanski primer, počistiti s trga po najkrajši poti. A vladna koalicija bo stvari reševala tako, da jim bo uredila prijaznejše poslovno okolje. Po eni strani poskušajo udejaniti liberalno načelo prostega trga: "Laissez faire, laissez passer", po drugi pa bodo podpirali preživetje obrtnih podjetij. Malo morgen! Ribe, ki se premetava po suhem, ne rešiš s tem, da jo vržeš v vodo, v kateri primanjkuje kisika, kaže trenutni upad vodostajev. ...

       Mnogi se spotikajo ob moje mnenje in zmajujejo z glavo, ko pravim, da družini ne zaupam in se mi zdi preživeta tvorba. Preprosto mi ne gre v glavo, kako lahko dve nepopolni, z egoizmom nabiti duši vzgojita popolnega, altruističnega in empatičnega otroka. Prav tako ne razumem, kako lahko imamo v tem svetu, posejanem z družinskimi klani in zavezništvi, enake ali vsaj podobne možnosti za razvoj, poklicno udejanjanje in dostojno starost. Tudi edini na videz spodoben argument, da je družina psihosocialna skupnost, v kateri njeni člani, predvsem otroci, živijo varno in ljubeče, me ne prepriča. Če bi to vsaj delno držalo, se ne bi soočali z nasiljem, zafrustriranimi in patološko iztirjenimi posamezniki ter obremenjenimi odnosi. Povedano preprosto, živeli bi resnično srečno in sodelovalno. Tako pa? Naj vsak presodi pri sebi na podlagi predsodkov in nerazumljivih izbruhov, ki jih nosi s seboj ter z njimi obremenuje svoje in življenja drugih. Namenoma izpostavljam Gisèl...

       O pomembnih uspehih na področju dolgožitja bomo lahko govorili, ko bomo sposobni odpraviti številne anomalije, ki postopno spreminjajo našo kožo v neprivlačen, neredko celo odbojen organ. Golota največ pove o naši starosti. Mogoče lahko z obleko posamezne predele še skrivamo pred kritičnimi očmi, s kirurškimi posegi in kozmetiko pa nekatere odkrite dele telesa ohranjamo mladostne. Staranje svoje znake zapisuje najprej skoraj nevidno, potem naenkrat udari silovito in takrat tudi kirurško obdelan obraz, injekcije botoksa in podkožna polnila ne morejo več prekriti procesa odhajajoče mladosti. Lepotni posegi so zgolj začasni, vlažilne kreme nabreknejo povrhnjico le za nekaj ur, a procesa v globini podkožja niti približno ne ustavijo. Koža nenehno izgublja čvrstost, elastičnost, mladostno privlačnost, sočnost in vlažnost. Obrambna sposobnost kože slabi. Bakterijske, virusne in glivične okužbe so vedno pogostejše in še dodatno poslabšujejo zunanje stanje in videz, p...