Objave

O zavesti nezavedno

Slika
       Čeprav se na prvi pogled zdi, da se zavest da preprosto pojasniti, še zdaleč ni tako. No, dejansko se zapleta že na samem začetku: Je pojav ali lastnost ali pa kar oboje hkrati? To, da se zavedamo sebe in svoje vključenosti v preživetveno biološko shemo, je bistveno premalo, da bi dejansko razumeli, kako deluje naše nevronsko omrežje in kakšen pomen na sploh imajo spomini za naš obstoj. Zadostuje, da le živimo, četudi priklopljeni na naprave, ki skrbijo za naše vitalne funkcije, ali pa mora spomin obvezno podpirati ta minimalni življenjski utrip? Če bi bilo dovolj zgolj prvo, potem so rešene vse dileme glede kriogenega shranjevanja teles. Za določen čas izklopimo oziroma zamrznemo človeka, prekinemo njegov spominski tok ter ga po potrebi obudimo, recimo čez 150 let. Tako pa se pojavlja eno ključnih vprašanj, za katero menim, da ga ne bi smeli spregledati. Spominska povezanost in prepletenost znotraj časa do obuditve vsekakor obstaja. Okrog zamrznjenega so se n...

Demografija upadanja

Slika
     Skozi nazadnjaške zidove distopije se počasi le prebija spoznanje, da nas je na božji zemljici preveč. Kar je zamočil Bog, je zdaj na človeku, da popravi. Raziskovalci več uglednih znanstvenih ustanov so prišli do skupnega zaključka, da bi se moralo število prebivalstva najmanj prepoloviti, če želimo postati planet zmernega blagostanja. Človeku naklonjen trajnostni razvoj ne temelji na povečevanju števila prebivalstva, ampak na omejevanju obstoječega števila. Kot pravijo, bi optimalno poseljenost lahko dosegli postopno, brez drastičnih omejitev, do leta 2200. Že v uvodnem delu avtorji poudarjajo, da je prav trenutna prenaseljenost kriva za pospešeno izgubo biotske raznovrstnosti, povečevanje izpustov ogljikovega dioksida in prekomerno izčrpavanje surovin ter življenjskih virov. Seveda temu nasprotujejo nazadnjaki, ki ne vidijo dlje od domačega plota (planke), zato jim tudi pravijo zaplankanci. Po njihovem bi upad prebivalstva sprožil gospodarske krize in obremenil dr...

Zavoženo ljudstvo

Slika
       Za zavoženo demokracijo v Podalpski domačiji je krivo nebogljeno ljudstvo. Vsaj tako lahko sklepamo iz Ivanovih besed, ki jih je izrekel ob odločitvi ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma za tako imenovani omnibus zakon o interventnih ukrepih: "Ljudstvo bo sedaj odločalo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine!" Da, temu ljudstvu lahko očitamo marsikaj: je pokvarjeno, hinavsko, privoščljivo, butasto in naivno, a kljub vsemu ima ustavno zagotovljeno oblast. In zdaj bo kar naenkrat to ljudstvo tudi odločalo. Vihar v strehi domačije! Če lahko sodimo po izrečenih besedah, Ivan ni demokrat. Prej bi rekli, da sebe uvršča med elitne noriške vojščake, ki so si zadali, da bodo na ramenih tega nesposobnega in nespodobnega ljudstva sebe spravili v deželo blagostanja. In prav to so nameravali z zakonodajno zbirko, ki so jo poimenovali z dvomljivim imenom: Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Z dvomljivim zato, ker je, kot ugotavlj...

V pričakovanju

Slika
       Evropa se topi v vročini. Čez kakšen mesec se bo že hladila v pobesnelih nevihtah in poplavah. Če koga še skrbi, koliko delovnih mest bo odnesla umetna inteligenca, ga bodo pričujoči vremenski ekstremi nekoliko pomirili. Ja, treba se bo temeljito preobraziti, se na novo organizirati in investirati izdatna sredstva v tehnološki preboj za obstoj same vrste. Če je bil še do nedavnega denar ključna človekova motivacija, zdaj to postajata voda in hrana. Le kaj ti pomenijo milijoni, če zemlja ne rodi, ujme pustošijo po naseljih in bivališčih, zmanjkuje energije, ker so zmogljivosti vodnih tokov omejene oziroma se jih ne da načrtovati. S podtalnimi zbiralniki ne znamo gospodariti. Zaradi intenzivnega kmetijstva gladina podtalnice upada, koncentracije strupov v njej pa naraščajo. Po drugi strani imamo očividno premalo umetnih zbiralnikov, da bi se brezskrbno prebili čez sušna obdobja. Ne le vodna oskrba, zapletati se bo začelo tudi pri dobavi elektrike in ogljikovodik...

Beljakovine gradijo značaj

Slika
       Kako le, se bo marsikdo vprašal. Seveda gre na prvi pogled za čisto nebulozo in če bi iskali pritrdilni odgovor na neposredno zastavljeno vprašanje, bi ga verjetno težko dobili. Beljakovine seveda ne gradijo značaja, s svojimi gradniki pa vseeno dajejo telesu biokemično in strukturno moč, ki jo človek z dosledno in trdno vadbo lahko uporabi za oblikovanje čvrstega in zanesljivega značaja. Pustimo za zdaj ob strani nevrokemične učinke, sprožajo jih osnovni gradniki beljakovin, aminokisline, ki kot predhodniki nevrotransmiterjev prispevajo tudi k čustveni stabilnosti, samokontroli in dobremu počutju. Seveda je človeštvo že toliko odraslo, da dobro ve, da vsako ugodje hkrati nosi v sebi sledi lastnega nasprotja. In podobno je tudi z beljakovinami. Lahko so gradniki našega telesnega zadovoljstva ali njegova poguba. Le poglejmo, starejšim in nosečnicam dobesedno priporočajo povečan vnos beljakovin za ohranjanje mišične mase, krepitev imunskega sistema in lepši tele...