Starostno odraščanje

       Do zdaj sem bil prepričan, da je gospodarstvo tisto, ki zagotavlja finančne pogoje za delovanje družbenih ustanov, včeraj pa sem na Forumu obrti in podjetništva slišal, da bo drugače: po novem naj bi družba preživljala domačo obrt, da obrtniki ne bi bežali čez meje Podalpske domačije pod okrilje Šahovnice. Veliko je bilo povedanega, a trenutno namesto rešitev še vedno uperjajo prst v krivce za neugodno podjetniško okolje. Podjetje, ki ni sposobno preživeti sebe ter prenaša bremena na delavce in državo, bi morali, kot kaže neki poslanski primer, počistiti s trga po najkrajši poti. A vladna koalicija bo stvari reševala tako, da jim bo uredila prijaznejše poslovno okolje. Po eni strani poskušajo udejaniti liberalno načelo prostega trga: "Laissez faire, laissez passer", po drugi pa bodo podpirali preživetje obrtnih podjetij. Malo morgen! Ribe, ki se premetava po suhem, ne rešiš s tem, da jo vržeš v vodo, v kateri primanjkuje kisika, kaže trenutni upad vodostajev. ...

       Mnogi se spotikajo ob moje mnenje in zmajujejo z glavo, ko pravim, da družini ne zaupam in se mi zdi preživeta tvorba. Preprosto mi ne gre v glavo, kako lahko dve nepopolni, z egoizmom nabiti duši vzgojita popolnega, altruističnega in empatičnega otroka. Prav tako ne razumem, kako lahko imamo v tem svetu, posejanem z družinskimi klani in zavezništvi, enake ali vsaj podobne možnosti za razvoj, poklicno udejanjanje in dostojno starost. Tudi edini na videz spodoben argument, da je družina psihosocialna skupnost, v kateri njeni člani, predvsem otroci, živijo varno in ljubeče, me ne prepriča. Če bi to vsaj delno držalo, se ne bi soočali z nasiljem, zafrustriranimi in patološko iztirjenimi posamezniki ter obremenjenimi odnosi. Povedano preprosto, živeli bi resnično srečno in sodelovalno. Tako pa? Naj vsak presodi pri sebi na podlagi predsodkov in nerazumljivih izbruhov, ki jih nosi s seboj ter z njimi obremenuje svoje in življenja drugih. Namenoma izpostavljam Gisèl...

       O pomembnih uspehih na področju dolgožitja bomo lahko govorili, ko bomo sposobni odpraviti številne anomalije, ki postopno spreminjajo našo kožo v neprivlačen, neredko celo odbojen organ. Golota največ pove o naši starosti. Mogoče lahko z obleko posamezne predele še skrivamo pred kritičnimi očmi, s kirurškimi posegi in kozmetiko pa nekatere odkrite dele telesa ohranjamo mladostne. Staranje svoje znake zapisuje najprej skoraj nevidno, potem naenkrat udari silovito in takrat tudi kirurško obdelan obraz, injekcije botoksa in podkožna polnila ne morejo več prekriti procesa odhajajoče mladosti. Lepotni posegi so zgolj začasni, vlažilne kreme nabreknejo povrhnjico le za nekaj ur, a procesa v globini podkožja niti približno ne ustavijo. Koža nenehno izgublja čvrstost, elastičnost, mladostno privlačnost, sočnost in vlažnost. Obrambna sposobnost kože slabi. Bakterijske, virusne in glivične okužbe so vedno pogostejše in še dodatno poslabšujejo zunanje stanje in videz, p...

     Človek velja za najbolj prilagodljivo vrsto v naravi. Pohvalno! Ne preživijo najmočnejši, tudi najbolj surovi in hudobni ne, ampak se geni uspešno prenašajo med generacijami preko posameznikov, ki razumejo posebnosti okolja in znajo poiskati prave odgovore, pomembne za obstoj. Tudi zato nazadnjaki izumirajo skupaj z vrednotami, ki so jih razglasili za tradicijo. Nobena vrsta, rastlinska ali živalska, ni uspela poseliti Zemlje tako kot človeštvo. Naseljuje puščave, Arktiko, deževne pragozdove in zemeljske vrhove. Človek se uči, beleži dogodke in se jih spominja. Zaradi skupnosti, ki jih snuje, in kolektivnega spomina, s katerim skupnosti razpolagajo, se hitreje prilagaja. Uspešni smo prav zaradi globoko zakoreninjenega moralnega kompasa altruizma, sodelovanja in dobrote, je izpostavil Jakob Simmank v članku, objavljenem v Die Zeit. Civilizacije, ki so izgubile skupni motiv, so propadle oziroma so si jih podvrgli naprednejši, povezani, sodelujoči rodovi. Nenehno vzajem...

       V Avstriji so dolgožitje očitno živeli, ne le o njem razmišljali, že pred dobrimi 30 leti. "Predčasni odhod v pokoj najbolj vpliva na zdrava stara leta," so poročali časniki o najmlajših upokojencih v Evropi. "Tečejo kot gazele, skačejo kot zajci, potujejo v daljne dežele, plešejo na ledu in se potijo v savnah. Noben hrib jim ni previsok, nobena voda pregloboka. Nedvomno ne gre za telesno in duševno izčrpanost. Rahlo osiveli panterji in panterice so naravnost odličnega zdravja," je povzemal tiskovna poročila naš vidni psiholog, profesor in avtor Vid Pečjak. Seveda so že takrat poročali o družbeno-gospodarskem krču, ki ga bodo doživele socialne države zaradi starajočega, delovno neaktivnega prebivalstva, ki noče umreti. "Čemu neki," so pisali, "saj dobivajo pokojnino redno 14-krat na leto. Tako si lahko privoščijo že ustaljeni šesttedenski jesenski dopust na Mallorci. Tam potem berejo, kakšne skrbi ima zvezni kancler na daljnem Dunaju. Naj jih k...