Objave

Dan prodan

Slika
       Ja, spominjam se praznika žena. Predvsem tistega, ki smo ga praznovali v socializmu. Če odmislim njegov zgodovinsko-ideološki pomen, je bilo super. Kdo pa je pri mojih letih razmišljal o osvobajanju zatiranih žensk. Vsaj sam sem ta nečastni položaj mnogih ljubic in mamic dojel precej pozno. Vedno sem bil nekje na robu, pripravljen ustreči marsikateri ženski muhi in dekleta ter žene so mi največkrat predstavljale radost. Nisem bil psihološko razgledan, tudi psihiatrija mi je bila čista neznanka, zato se nisem poglabljal v temačne življenjske labirinte, ki so jih izpisovali travmatični dogodki v možganih, katerim so bile ženske izpostavljene. Na življenje sem absolutno gledal optimistično, poželjivo in radostno. Praznik žena je bil zame poseben dan. Mnoge ženske, delavke, od uradnic, čistilk in tistih za stroji in trgovinskimi pulti, so na ta dan dobile spodobno pogostitev, šopek rož in zabavo, zakonski tovariši pa so pomivali posodo doma. Vesele združbe zakonsk...

Zagrizeni v preteklost

Slika
       Smo na prehodu antropocena v novacen. Iz dobe, ki jo je človek zaznamoval s svojimi izumi, v dobo, ko bodo njegovi izumi poustvarjali sebe. Lahko bi tudi rekli, da iz obdobja klasičnih tehnologij vstopamo v svet briljantnih samoreproduktivnih tehnologij. Umetna inteligenca napoveduje rojstvo kiborga, človeka-boga! Darvinistični naravni izbor bo zamenjalo inteligentno načrtovanje. Razvoj, za katerega ne bodo potrebna tisočletja, eoni, ampak se bo zgodil v trenutku; preden bomo ozavedeli, da pravzaprav bivamo v nekem drugem času. Zgodovina bo dejansko postala neumnost, kot je o njej razmišljal Henry Ford že sredi prejšnjega stoletja. Tudi zato, ker praktično ne bo imela več družbenega zagona, da bi se ponavljala; še posebej ne na barikadah. Svojega razmišljanja ne utemeljujem na zgodovinskih izkušnjah, ampak na pričakovanjih prihodnosti. Kako le naj sebe približam nastajajočemu svetu, če se nenehno nostalgično vračam v preteklost? Le kakšen nasvet mi preteklost ...

Štipendija za neštudiranje

Slika
       Veliko pozornosti za napredek v ZDA namenjajo inovativnim podjetnikom, starim manj kot 23 let. Skladi za štipendiranje, pomoč in spodbujanje razvoja ponujajo izjemnim posameznikom visoke zneske, da se odpovedo študiju oziroma ga preložijo in so pripravljeni razvijati svoje zamisli. A ker se starost in nazadnjaški avtokrati sprehajajo z roko v roki, to pravzaprav pomeni zlom sistema, v katerem so lenobni stari mački prižigali kadrovske luči. Mogoče vse skupaj niti ne bi vzbudilo pozornosti, če ne bi šlo za medicinsko področje, znotraj katerega želijo razviti preimplantacijsko poligensko diagnostiko. Sila zapleteno ime za preprost namen! Zakaj pravzaprav gre? Vrsta podjetij, ki se trenutno usposabljajo za analizo embrionalnega razvoja, poskuša na osnovi genov predvideti nagnjenost zarodkov k zapletenim zdravstvenim težavam, kot so rak, sladkorna bolezen, srčno popuščanje, redke bolezni ter celo nekatere duševne motnje. No, zaenkrat še ni opaznih namigov, da bo v...

Človeška živalskost

Slika
       Lepota je spolno motivirana. Nihče ne želi ugajati zgolj zaradi ugajanja samega. Načrt vedno vključuje še koga; zavedno ali nezavedno. Ljudje, ki ne čutijo potrebe po spolnem izražanju, se največkrat zanemarijo. Vrnejo se v objem živalskosti. Osebnostno degradirajo. To pomeni, da jim je popolnoma vseeno, kakšen je njihov videz in kakšne odzive povzročajo znotraj družbenega okolja. Lahko bi rekli, da gre za nekakšne puščavnike sredi civilizacije. Človek naravno ni lep. Lahko je zanimiv, prijeten, privlačen, tudi čeden, a nikakor lep. Lepota je namreč čisto človeška, socializacijska pridobitev; je kultura videza. Torej je umetno ustvarjena, in to z namenom, da se okrepi človekova privlačnost in zanimanje zanj. Podobno kot človek ne živi v brlogu, se ne valja po blatu, da se otrese zajedavcev, ne vzdržuje tudi svojega živalskega vonja, smradu, da bi dopovedal drugim, da je v njihovi bližini. Higiena in lepotičenje sta kulturni pridobitvi, ki človeka postopno odda...

Premalo šusov

Slika
       Ko sem bil sam mladenič, sem večkrat slišal od starejših, da ima moški na voljo le določeno število "šusov", spolnih izlivov, ejakulacij. To je bila takrat aktualna bajka. Pripovedovali pa so jo predvsem "slabi strelci", kot sem sam ugotovil v pogostih pogovorih, ki so bolj kot na resno debato mejili na šalo. Radoživežev se pred petdesetimi leti še ni kaj dosti klatilo po svetu. No, seveda so moški ob strani imeli ljubice in le-te ljubčke. Teh skrivnih poliamornih zvez ni bilo malo in so bile bistveno bolj trajne od današnjih zakonov. Zato tudi zbadljivke v smislu, da se pri otroku ve za mamo, za očeta pa ne moremo biti ravno najbolj prepričani, niso bile tako redke. V marsikateri družini je ropotalo zaradi dvomov in marsikateri otrok jih je po nepotrebnem kasiral od opitega očeta. Za ugotavljanje očetovstva niso bile na voljo zanesljive metode, recimo testiranje DNK. Obstajali so zgolj izločitveni krvni preizkusi in pa seveda primerjalni, s katerimi so ugota...