Starostno odraščanje

       Je človeški samouboj programiran? Čeprav takšno spoznanje sila težko sprejmemo za veljavno, je vedno več dokazov, ki vprašanju pritrjujejo. Doslej smo smrt jemali kot nekaj običajnega, nekaj, kar pritiče življenju oziroma njegovemu koncu. Toda bolj ko spoznavamo notranje procese in gonila, ki jih ženejo, bolj je jasno, da se v določenem trenutku sproži zanka, ki te zadrgne. Pri usmrtitvi sodeluje na tisoče beljakovin. Najprej ti pokvarijo razpoloženje, potem spravijo v nered presnovo in ti zjebajo življenje, da ga tisoč zdravnikov ne zna več spraviti v red. In zakaj samouboj, če pa gre v bistvu za naravni proces? Končno dejanje je namreč v dobršni meri odvisno od nas samih, od zavestne predaje. "Sit sem vsega tega trpljenja brez upanja in pričakovanj, da se lahko življenje še kako drugače obrne," si človek reče. Kmalu po tem se poslednja sodba tudi dejansko izpolni. Nekaj tisoč beljakovin se po odločitvi združi, da popravijo vso to zmedo in sprožijo entropijsk...

       Očitno sta umetna inteligenca in kvantni računalnik šele začetek pri sooblikovanju sodobnih umsko-razumskih procesov. Ne gre le za podobnost, ki jo poskušajo umetno poustvariti, ampak že kar za izumljanje umetne snovi, ki se je sposobna prilagajati biološkemu živčevju. Če prav razumemo znanstvenike z univerze Northwestern, potem je teoretična meja ravnokar presežena in umetni nevronski vmesniki že delujejo. No, zaenkrat še v kombinaciji z mišjimi možgani. Torej, še nekaj tisoč poskusov, pa bomo s podobnimi vmesniki lahko vračali sluh gluhim, vid slepim, gibanje hromim in še mnogo drugega. Električni signali se prožijo isto kot pri biološkem tkivu, tako da je usklajenost med umetnim in živim dosežena. Pa ne le to. Memristivni nanolistni nevroni ustvarjajo "spominsko" električno upornost. Odvisna je od zgodovine električnega toka, ki je že tekel skoznje. Spominjajo se pretekle izkušnje. Podobno delujejo tudi sinapse v možganih, ko sodelujejo v procesu učenja in ...

       V zadnjem času vedno pogosteje poslušamo, kako ta ali ona vlada poskuša omejiti dostop mlajših do družbenih omrežij, kot so TikTok, Instagram, X, YouTube, Snapchat, Facebook … V Avstraliji, kjer so takšno zakonsko prepoved lansirali že pred dobrim poldrugim letom, so upravitelji omrežij ukinili že blizu 330.000 računov. V kratkem ji bodo na seznamu "informacijske prohibicije" za mlade sledili tudi Grčija, Ciper in verjetno kar cela EU. Super! Glede na to, da je z obstoječimi metodami dokaj težko ugotoviti dejansko starost obiskovalca omrežij ali pa nadobudna mladež uporablja šifrirane komunikacije in VPN (navidezne zasebne mreže), kjer je praktično nemogoče določiti lokacijo, se največkrat izognejo prepovedim dostopa, ki velja za mularijo v posameznih državah. Kot zagrizen libertarec bi praviloma odločno nasprotoval takšnemu tehnološkemu paternalizmu. A mu ne! Izkušnje so me namreč naučile, da so pravzaprav prepovedi tiste, ki urijo in krešejo naše možgane. Na...

       V telesu imamo približno 640 skeletnih in nešteto avtonomnih, gladkih mišic, ki omogočajo delovanje predvsem votlih organov. Najbolj poznana skupina slednjih je prebavni sistem, ki poteka od ustne votline do rektuma. Čeprav trdijo, da z umom nadzorujemo zgolj delovanje skeletnih mišic, pa je zadnje čase vedno več dokazov, da lahko zavestno sprožimo in usmerjamo tudi delovanje avtonomnega in nehotnega mišičja. No, indijski jogiji in izvedenci za meditacijo to že dolgo vedo. Z umom lahko upočasnijo delovanje srca in nekaterih drugih mišic, ki so integrirane v notranje organe. Lahko bi rekli, da so makro procesi v telesu, med katere sodi tudi kroženje krvi, lahko umsko nadzorovani. Gre za sposobnosti, ki jih je treba plemenititi vrsto let, in pomembno je, da vemo, kako. To so redka znanja, dostopna precej ozkemu krogu ljudi. Drugače je s presnovnimi oziroma z nemišičnimi procesi ter vzdrževanjem homeostaze. Tu so pomembna predvsem znanja o molekulah, celicah ter ...

       Prepričan sem, da je poimenovanje osrednjih političnih taborov na leve oziroma desne zastarelo. Vsekakor je spektakularno, če se spomnimo francoske revolucije in leta 1789, ko so se sestali člani francoske skupščine (Assemblée nationale), da bi odločali, kakšno pravico do veta bi imel kralj Ludvik XVI. Na desno od predsednika skupščine so se posedli zagovorniki monarhije, cerkve in tradicije, na levi pa so se zbrali revolucionarji, radikalci, nasprotniki monarhije ter zagovorniki enakopravnosti. No, v obdobju, ko imajo monarhije bolj turistični pomen kot pa resen politični prizvok, bi tradicionalno politično delitev, tudi zaradi tehnoloških sprememb, morali pojmovno preurediti. S tem bi se najbolj preprosto izognili tudi opredelitvam, kot so žlahtna desnica, levo ali desno od sredine, zmerni, sredinci …, opredelitvam, ki jih politiki uporabljajo zaradi lepšega vtisa, medtem ko o pravi idejni pripadnosti in vsebini ne povedo popolnoma nič. Kar nas dejansko loču...