Objave

Prihodnost v črni kocki (skupaj z Ivanom)

Slika
       Kocka ima šest ploskev. Njena notranjost je precej oglata in tesna. Če je kocka črna, pomeni, da skoznjo zunanja svetloba ne prodira. Nabor informacij znotraj nje je omejen in nikakor ni mogoče preverjati njihove verodostojnosti. Kar pride vanjo, v njej tudi ostane. Zdaj pa si predstavljajmo, da so naše možgane ujeli v takšno črno kocko. Pravzaprav možgani tudi so črna kocka. Informacije o zunanjem okolju pridobivajo prek senzoričnih dražljajev. Drugače ždijo v popolni temi in nimajo nobenega neposrednega stika z okoljem. Če bi ne videli, slišali, vonjali, okušali, tipali, bili brez intuicije, kako le bi si možgani predstavljali, kaj se dogaja zunaj lobanje? Tako pa podatke, ki jih sprejemajo, povezujejo v logična zaporedja in odločitve. Prav s to nesposobnostjo neposrednega čutenja in zaznavanja okolja se poigravajo različni manipulatorji; od propagandistov, mnenjskih voditeljev, ideologov, dušeslovcev, izvedencev za spreminjanje in izkrivljanje zavesti. Izko...

Black Cube demokracija

Slika
       Vsekakor gre za nov pojem politološkega razmišljanja, čeprav združuje številne prakse, ki bi jih vse po vrsti lahko opredelili za zlonamerne in izkrivljene. Arhitekti "BC" demokracije načrtno uporabljajo laž, podtalno izsiljevanje, prikrito sledenje, tudi ustrahovanje, podkupovanje in druge manipulativne prijeme. V bistvu gre za sintagmo, ki precej jasno opisuje izrojeno demokracijo ali njeno izrojevanje ob prisotnosti vrste podtalnih oblik za demagoško pačenje razuma in resnice. Izpostavljeni smo precej nasilnemu napadu na naše dojemanje stvari in okoliščin, v katerih nastajajo. "BC" demokracijo bi najbolj preprosto opisali kot delovanje privilegirane manjšine, z namenom, da ljudem vsili razmišljanje, ki ji bo v pomoč pri doseganju ekonomsko-političnega monopola. Za razliko od klasičnih despotskih režimov, ki si s silo pokorijo javnost, "Black Cube" demokrati uporabljajo sodobne načine za manipulacijo razmišljanja in volje. Svet elektronskih komuni...

Vsadki pretrgali molk

Slika
       Stephen Hawking, teoretični astrofizik, je bil eden redkih, ki je zaradi težke invalidnosti, posledice bolezni motoričnih nevronov, ohranjal stik z ljudmi v svoji bližini s sporazumevanjem preko računalnika. Z boleznijo, ki je običajno človeka usmrtila v nekaj letih, je Hawking shajal dobrih 55 let in komunikacija, bila je ključna za nadaljevanje njegovega znanstvenega dela in življenja v omejenem okolju, ga je očitno ohranjala pri življenju. Praktično negiben, le še z očmi je lahko sledil črkovalnemu modelu na zaslonu in računalnik je to potovanje oči spreminjal v zloge in pisne ter govorjene besede, stavke. Čeprav je bilo vse skupaj precej nerodno, je Hawking vsake toliko le spregovoril s težkim, sintetičnim glasom. Mnogi, podobno telesno prizadeti, so takšno sporazumevanje s svetom opustili ali se ga sploh niso naučili. Hawking pa je predaval in pisal knjige. A prav manj vztrajni so botrovali, da so znanstveniki izdelali možganski vsadek, ki komunikacije te...

Zlomljena krhkost

Slika
       "Zlom rebra pri skoku v morje in sklep državnega zbora, da se morajo univerzitetni profesorji prisilno upokojiti po 65. letu, sta me opozorila, da nisem več rosno mlad in da se primerjam z napačnim Jazom," je zapisal avtor Drejčka in treh marsovčkov, psiholog Vid Pečjak v Psihologiji tretjega življenjskega obdobja, ki jo je izdal v samozaložbi na izteku prejšnjega stoletja (1998). V sodobni geriatriji so nevšečnosti in poškodbe, ki prizadevajo starostnike, združili pod besedo krhkost (frailty - ang.). Omenjeni starostni pojav začne že dokaj zgodaj kazati rožičke. Veliko ljudi se znajde v predkrhkem stanju že v svojih 30., 40. letih. Pri 50. prizadene že dobrih 10 % populacije, pri 80. pa kar 50 %. No, neizprosna statistika je spodbudnejša, kot se zdi na prvi pogled. Krhkost še zdaleč ni tako pogubna in na omilitev, tudi odpravo njenih posledic lahko vplivamo. Vsekakor ne gre za teoretične napovedi, ampak ilustrativne primere, kot sta Julia Hawkins, ki se je s ...

Sedem letnih časov

Slika
       Življenje bi lahko preprosto razdelili na sedem letnih časov. No, ne gre za koledarsko razdelitev niti ne za kakšno drugo razvrščanje po vremenskih značilnostih, ampak za preprosto primerjavo življenja z eliptičnim letom. Prvo je obdobje upanja in prilagajanja življenju. Drugo je obdobje spoznavanja in ugajanja. Zanj je značilno posnemanje in pričakovanje nagrade. Nekaj v stilu: Muri na dveh tačkah. Za tretje je značilno druženje in pluženje. Veseljačenje in intimno spoznavanje partnerjev. Četrto je prežeto z garanjem in dokazovanjem. Zaznamujejo ga naša najplodnejša leta, a tudi najbolj oportunistična, ko se za ljubi kruhek podimo od priznanja domov ter od doma po priznanja. Za peti letni čas sta značilna razočaranje in varanje. Življenje nas je utrudilo in zdaj vemo, da smo na tem svetu zato, da služimo drugim, lastno žrtvovanje pa imamo za nekaj samoumevnega. V bivanje poskušamo vnesti nekaj več svežine, a prej ali slej pristanemo na istem; ujetniki strasti...