Starostno odraščanje

       Ključno vprašanje pri umetni inteligenci ni, kako ji vdahniti sposobnost zaznavanja in odzivanja štiriletnega otroka, ampak kako nahraniti požrešne digitalne možgane z energijo. Gigavat torej postaja merska enota za strojno mišljenje. Koliko gigavatov električne moči praktično potrebujemo, da bodo naprave lahko ustvarile miselni izrek v trajanju ene sekunde? Zdaj nam je že jasno, da umetna inteligenca niti približno ni na ravni varčnih človeških možganov, ne po miselni sposobnosti in še zdaleč ne po energiji, ki jo slednji potrebujejo za delovanje. Človeški možgani predstavljajo približno 2 % telesne teže in porabijo 20 % celotne energije. Za opravljanje običajnih kognitivnih in nadzornih telesnih procesov jim zadostuje med 12 do 25 vatov moči oziroma toliko, kot jo potrebuje manj zmogljiv prenosnik za brskanje po spletu. Medtem, medtem ko naj bi samo v ZDA zgolj nove projekte za umetno inteligenco napajale manjše jedrske elektrarne skupne moči 60 gigavatov. Z...

       Koliko razprav je že bilo, koliko izrečenih besed in popisanih pol papirja, da bi odgovorili na jasno vprašanje: Kako ljudje čutimo in dojemamo resničnost? Odgovor je verjetno bolj preprost in nazoren od tisočih raziskav, ki poskušajo določiti našo zavest skozi doživljanje obeh svetov, zunanjega in notranjega. Vsekakor gre za izkušnjo! Ne eno samo, ampak na milijarde izkušenj, ki so nas skozi evolucijo naučile razumeti pojave podobno. Očitno se biološki organizmi odzivajo slično na dražljaje, valovanja in polja, ki nas obdajajo; od elektromagnetnega, gravitacijskega, jedrskega in drugih kvantnih polj. Preprosto bi lahko rekli, da rdečo barvo vsi vidimo enako rdečo. Mogoče res, če bi bila naša telesa tudi enako občutljiva na zaznave, če bi pripadala isti kulturi, gojila enako filozofijo in bi jih poseljevala ista travma. Tako pa ne moremo govoriti o absolutni življenjski izkušnji, ampak o odtenkih, ki jih izkušajo naše lastnosti. Vsak odtenek lahko opišemo mate...

       Mogoče niti nismo pomislili, vendar se naše dojemanje stvarnega razlikuje od posameznika do posameznika. Vsi ne dojemamo enako ugriza v sočno jabolko. Nekatere k temu spodbudi rdeča barva zrelosti; druge izkušnja povezana z letnim časom, ko so v začetku jeseni drevesni plodovi najbolj sočni; tretje spet znameniti rek, da jabolko na dan odžene zdravnika stran; četrti svežino sokov občutijo kot spodbudo za boljšo prebavo; pete preprosto odžeja ali prevzame njegova oblika. Ja, motivov je kar nekaj, ki nas nagovarjajo k temu, da ga okusimo, spoznanj in zaznav bistveno več. Že nekaj časa je namreč znano, da ljudje ne vidimo enako rdeče barve, pa čeprav je valovanje določenih odtenkov popolnoma iste dolžine. Naše fizikalne zaznave se pretvorijo v različne občutke in ti so najpogosteje odvisni od dejanskih izkušenj, okoliščin in spominov nanje. Nekoga kadila v notranjosti cerkvene ladje napolnijo z blaženim pričakovanjem, z vznesenostjo, ki jo spodbudi sevanje svetlo...

       Kako dopovedati ljudem, ki skrbijo za lastno fizično kondicijo in okretnost izključno zato, da se izognejo bolezni, da slednjo dobesedno kličejo? Smešno, lahko bi rekli tudi, da gre za vadbo nasprotnega učinka, če sem nekoliko ironičen. No, sam opažam že kar nekaj časa, da tisti, ki se dobesedno ženejo za zdravjem, pogosteje obolevajo. S tem ne trdim, da je bolje kot migati, filozofirati na riti ali hrbtu. Sploh ne. Gibanje je še kako pomembno, da ohranimo dejavno živčevje in s tem povezane spoznavno-zaznavne procese. Vendar je to, kako bo vplivalo naše fizično delovanje na zdravje, odvisno predvsem od spodbud, zakaj se odločamo za aktivnejše življenje. Nekaj podobnega so dokazali tudi v raziskavi, kjer so zasledovali vpliv zaskrbljenosti na epigenetsko staranje žensk v ZDA. Strah pred staranjem, dejansko pospešuje staranje celic, in, in ni treba posebej poudarjati, da se s tem krepi tudi tveganje za obolevnost. To so dokazali predvsem s spremljanjem epigenets...

       "Prerok se nikoli ne moti. Le dokazano še ni, da je imel prav," je zapisal Dorian Lynskey v članku, objavljenem v februarskem Globalu. No, mnogi borci zastarelih vrednot, nazadnjaki, ne bodo nikdar segli po omenjeni reviji, ker je njen urednik netipični Marcel Štefančič jr. Napaka! Saj bi se lahko iz pristnega vira na ameriškem primeru prepričali, kako nastajajo, se širijo in kdo poganja zablode, v katerih odraščajo oziroma živijo. Tako pa svet za tiste, ki so jim ukradli volitve, ostaja črno-bel in so v hudem ter permanentnem stresu, ko čakajo, kdaj jim "gnusni" levičarji v Podalpski domačiji sesujejo prihodnost. Ja, bojijo se, ali jih spreletava celo smrtna groza, ko tavajo v magovem izgubljenem gozdu laži, da ostanejo brez nečesa, česar tako ali tako ne potrebujejo. Prihodnost je namreč kreativni obet, ne pa zarotniška teorija, v kateri še vedno letajo zmaji in ugrabljajo nedolžne princeske. Prihodnost ne trpi predsodkov in mentalnih okužb, ki povzročajo n...