Starostno odraščanje

       Vsi poznamo zgodbo Milčinskega, Kako so Butalci širili cerkev. Ob zidovju zunaj, kjer so posedali, so položili suknjiče, odšli v cerkev in se uprli ob zid, da bi ga potisnili navzven. "Še škorenj se razširi, če ga raztegneš na kopitu," so modrovali, "pa se ne bi zidovje." Potili so se in bentili. V tistem času je prišel mimo tat, pobral suknjiče in urno zbrisal daleč proč. Proti večeru so se na moč upehani odpravili ven, da bi še od zunaj videli svoje delo. "O, madona, preveč smo potisnili," je modroval župan, "suknjiči so nam ostali spodaj." Omenjena butalska prigoda me na moč spominja na sedanjo vlado in njen interventni zakon. Oprli so se namreč v vse štiri stene Podalpske domačije in zdaj se napenjajo na vse pretege, da bi razširili omejeno domovino. A medtem bodo zviteži pobrali, kar je vrednega v njej. Najprej bodo odšli talenti, za njimi delavci, ker ne bo delovnih mest, nazadnje še kmetje in obrtniki, ker ne bodo imeli komu pro...

       Je narod sploh lahko genociden? Običajno trdijo, da so voditelji tisti, ki zagrešijo genocid. Sam pa sem prepričan, da lahko za genocidno razglasimo vsako skupnost, v kateri ljudje ne preprečijo voditeljem in lastni vojski, da izvedjo uničujoči pomor, gospodarsko uničenje in pregon nad drugo etnično skupnostjo. Še posebej, če v ustavi države, ki izvaja pogrom, piše, da imajo oblast ljudje. Vsekakor se ne bi ustavil le pri genocidnem narodu. Krivdo za človeka nesprejemljivo dejanje prevzemajo nase tudi države in etnične skupnosti, ki z genocidnim narodom sodelujejo. Bodisi mu neposredno pomagajo s sredstvi, izvedenci, vojaki ali pa s politično podporo poskušajo zmanjšati pomen in težo genocidnega dejanja. V Podalpski domačiji smo torej na strani genocida. Odobravamo in zagovarjamo človeka nevredna dejanja. Kmalu po 7. oktobru 2023, ko se je zgodil Hamasov vojaški vdor v Izrael, so izraelski visoki uradniki napovedovali, da se bodo odzvali z genocidnim besom. " ...

       Kaj, zaboga, to sploh je? Če namesto zamer razumemo sebe in druge, odpuščanje ni potrebno. Oziroma niti slučajno ne pričakujem, da mi bo kdo kaj odpustil ali da bi moral zaradi njegovega dejanja čutiti kakšno olajšanost, še manj hvaležnost. Po prepričanju sem ateist, brezvernik, bi rekli muslimani, brezbožec, katoliki, zato so tudi določena etična dejanja zame čisti nesmisli. Recimo, odpuščanje je vsekakor eno izmed takšnih. Če bolje pogledamo, vidimo, da gre pravzaprav za priznanje moralne pravice nekomu, da manipulira s tvojimi dvomi in se ugnezdi v tvoja čustva. Sam pa se sprašujem, sem res dolžan nenehno premlevati, ali so bila moja dejanja sprejemljiva za druge ali zadostuje lastni moralni čut, s katerim presojam o svojih izbirah in odločitvah. "Pri šestdesetih zapustil ženo, ker je želel otroka z mlajšo," berem. Ja, res, zgražanja vredno dejanje, kot da bi svoboden človek ne imel pravice do lastne izbire. Ali pa takšna pravica z vidika sebičnega prava mo...

  Različni kognitivni znanstveniki kar tekmujejo, kdo bo bolj onečastil splet in njegovo ponudbo ter mu pripisal večji vpliv na razgradnjo razuma. Ob tem pa največkrat pozabljajo na pomen same informacije ter njen neposredni vpliv na možgansko strukturo in miselne procese. Ja, informacija je ključna za razumevanje okolja in okoliščin in možganom je presneto malo mar, od kod bite zajemajo, da jih vgrajujejo v miselne procese. No, splet ni zgolj največji ponudnik védenja, ampak tudi odpadkov, ki se kopičijo z obdelovanjem informacij in množenjem. Vendar slednje niti najmanj ne vpliva na kognitivni proces dojemanja in spoznanja, tudi ob napačnem védenju. Logična presoja se namreč nenehno dogaja, in to ne glede na vrsto informacij, največkrat pa na napake opozarjajo izkušnje.   Šele nekaj desetletij se učimo obvladovanja spletnega življenja. Že zato ne moremo kar povprek trditi, da nas informacijska preobremenjenost poneumlja. Sam namreč opažam, da ljudje, ki so nekdaj prisegali n...

  "Ena ključnih ugotovitev sodobnih konfliktov je, da obramba ni več samo vprašanje vojske. Gre za vprašanje celotne države pod pritiskom." Neverjetno, pomislim. To, kar danes prodaja neka predstojnica obramboslovja za varnostno-obrambni hit, smo v Podalpski domačiji praktično udejanjali že pred pol stoletja. Kaj pa je bila zamisel splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki je temeljila na podružbljanju obrambnih in varnostnih funkcij, drugega? Splošni ljudski odpor je bil zasnovan kot strategija miru in seveda način za odvračanje agresije. Majhen narod v majhni nacionalni državi pravzaprav nima nobene možnosti, da se postavi po robu večjim, bolje opremljenim vojaškim tehnološkim sistemom, razen da življenje preoblikuje za delovanje pod "pritiskom", kot se je slikovito izrazila avtorica Delovega članka. Delovanju družbenopolitičnega sistema v vojni: zakonodaji, upravi, sodstvu, različnim dejavnostim in ustanovam, gospodarstvu in lokalnim ter krajevnim skupn...