Starostno odraščanje

       Kaj, zaboga, to sploh je? Če namesto zamer razumemo sebe in druge, odpuščanje ni potrebno. Oziroma niti slučajno ne pričakujem, da mi bo kdo kaj odpustil ali da bi moral zaradi njegovega dejanja čutiti kakšno olajšanost, še manj hvaležnost. Po prepričanju sem ateist, brezvernik, bi rekli muslimani, brezbožec, katoliki, zato so tudi določena etična dejanja zame čisti nesmisli. Recimo, odpuščanje je vsekakor eno izmed takšnih. Če bolje pogledamo, vidimo, da gre pravzaprav za priznanje moralne pravice nekomu, da manipulira s tvojimi dvomi in se ugnezdi v tvoja čustva. Sam pa se sprašujem, sem res dolžan nenehno premlevati, ali so bila moja dejanja sprejemljiva za druge ali zadostuje lastni moralni čut, s katerim presojam o svojih izbirah in odločitvah. "Pri šestdesetih zapustil ženo, ker je želel otroka z mlajšo," berem. Ja, res, zgražanja vredno dejanje, kot da bi svoboden človek ne imel pravice do lastne izbire. Ali pa takšna pravica z vidika sebičnega prava mo...

  Različni kognitivni znanstveniki kar tekmujejo, kdo bo bolj onečastil splet in njegovo ponudbo ter mu pripisal večji vpliv na razgradnjo razuma. Ob tem pa največkrat pozabljajo na pomen same informacije ter njen neposredni vpliv na možgansko strukturo in miselne procese. Ja, informacija je ključna za razumevanje okolja in okoliščin in možganom je presneto malo mar, od kod bite zajemajo, da jih vgrajujejo v miselne procese. No, splet ni zgolj največji ponudnik védenja, ampak tudi odpadkov, ki se kopičijo z obdelovanjem informacij in množenjem. Vendar slednje niti najmanj ne vpliva na kognitivni proces dojemanja in spoznanja, tudi ob napačnem védenju. Logična presoja se namreč nenehno dogaja, in to ne glede na vrsto informacij, največkrat pa na napake opozarjajo izkušnje.   Šele nekaj desetletij se učimo obvladovanja spletnega življenja. Že zato ne moremo kar povprek trditi, da nas informacijska preobremenjenost poneumlja. Sam namreč opažam, da ljudje, ki so nekdaj prisegali n...

  "Ena ključnih ugotovitev sodobnih konfliktov je, da obramba ni več samo vprašanje vojske. Gre za vprašanje celotne države pod pritiskom." Neverjetno, pomislim. To, kar danes prodaja neka predstojnica obramboslovja za varnostno-obrambni hit, smo v Podalpski domačiji praktično udejanjali že pred pol stoletja. Kaj pa je bila zamisel splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki je temeljila na podružbljanju obrambnih in varnostnih funkcij, drugega? Splošni ljudski odpor je bil zasnovan kot strategija miru in seveda način za odvračanje agresije. Majhen narod v majhni nacionalni državi pravzaprav nima nobene možnosti, da se postavi po robu večjim, bolje opremljenim vojaškim tehnološkim sistemom, razen da življenje preoblikuje za delovanje pod "pritiskom", kot se je slikovito izrazila avtorica Delovega članka. Delovanju družbenopolitičnega sistema v vojni: zakonodaji, upravi, sodstvu, različnim dejavnostim in ustanovam, gospodarstvu in lokalnim ter krajevnim skupn...

       Nazadnjaštvo v svoji najbolj preprosti obliki ponazarjajo vera, družina, domovina. No, pred nekaj tisoč leti je bila ta domovina votlina. Danes pa so to bivalne škatle, v katere zapiramo lastne frustracije. Nekega bistvenega napredka očitno ni, bi verjetno rekel pokojni Ekrem Jevrić, avtor znamenitega stiha: "Kuća, pos'o …" In prav na tem razmerju se ujame naša sreča v past, fetišizacija dela pa je kriva, da se vrtimo v začaranem krogu večnega pomanjkanja in hrepenenja. Če nekoliko bolje razmislimo, je nazadnjaški trikotnik vera, družina, domovina svojevrsten oklep, vsak od omenjenih pojmov pa okovje, ki nas priklepa, da se ne iztrgamo iz utesnjenih vrednot, ki so naša telesna in duhovna ječa; "Tower", bi rekli stari Londončani. V omenjenem trikotniku se razmnožuje tudi nazadnjaška vest, ki še zdaleč ni zavest. Razlikujemo ju po občutku krivde. Zavest ga vsekakor ne pozna, saj je osvobojena subjektivnih domnev, odgovornosti in etike. Zavest je preprosto v...

       Raziskave v ZDA kažejo, da kar četrtino volilnega telesa sestavljajo tako imenovani slabo obveščeni volivci. Toda tudi v Podalpski domačiji ugotavljamo, da volivci izjemno slabo poznajo strankarske programe. Pogosto se dogaja, ugotavljajo ankete, da volivci mešajo tako programe kot stranke, in seveda nekritično presojajo vsebino programov strank, za katere se ogrevajo. Normalno, oče in mati vedno želita svojim otrokom najboljše! "Malo morgen" bi rekli nekoč. Tudi starši imajo namreč ljubljenčke med otroki in tako kot jih vragolije prisrčnega bitja ne vznemirjajo pretirano, tudi volivcev ne moti kaj preveč, kaj delajo njihovi "ljubljeni" politiki. Verjamejo v obraze in nastope, s katerimi jih navdušujejo. Predvolilna soočanja so tako pomembna za pridobivanje naklonjenosti. Ni pomembna uresničljivost izrečenih besed, ampak duhovitost, s katero zabiješ nasprotnika. Tudi drugače večina volivcev ne razmišlja analitično. Ob izrečenih besedah zaznavajo le ugodje ali...