Sveto življenje
"Oboji, kristjani in svobodomisleci, verjamejo, da je življenje sveto, umor pa gnusen zločin," je zapisal Yuval Noah Harari v knjigi Homo deus. A kljub temu spremljamo tisočletno tradicijo usmrtitev, ki jih je zapovedal in izvedel človek, če zanemarimo ubijanje v vojaških spopadih. Človeško življenje torej ni sveto niti ni božje, saj ata Bog ne naredijo prav ničesar, da bi ljudje spoštovali njegov zakon. O čem torej govorimo? O dogmah, ki so izključno versko pogojene. Govorimo o interesih nekakšne cerkve, ki je temelje postavila na kosteh žrtev, katere je dosegla dolga roka njene etične pravičnosti. Če bi se stvari lotili znanstveno, bi namreč zelo težko razpravljali o svetosti življenja s spočetjem. Saj če je spočetje sveto dejanje Boga, potem morajo biti sveta tudi orodja, s katerimi nebeški alkimist spočne novo bitje; recimo penis in molzeča vagina ali vsaj sperma in jajčeca. A še zdaleč ni tako. Spodbujeni ali spontani izlivi in mesečni menstruacijski cikl...