Starostno odraščanje

       Medtem ko se številne raziskave o delovanju možganov in posledicah staranja na njihovo učinkovitost osredotočajo na amiloidne obloge, Anne-Maria Ligorio s pittsburške univerze razvija teorijo presnovnih učinkov. Ne zgolj amiloidi, ampak predvsem izguba možganske plastičnosti povzroča številne težave pri starejših. Misel postane toga, ker nevroni ostanejo dobesedno zabetonirani v vzorcih. Namesto da bi se mišljenjska mreža prilagodila novim informacijam, vztraja pri preizkušenem modelu. Možgani še vedno opravljajo delo "po starem", vendar imajo velike težave, ko se pravila igre spreminjajo. Nevroni dobesedno izgubijo sposobnost hitrega preklopa iz enega stanja v drugega. Bolj kot za težave z oblogami gre za komunikacijske šume. Ključni vzroki za kognitivni upad tako tičijo v presnovi, ki ne zagotavlja več potrebne energije za delovanje možganov. Poruši se razmerje med pretokom krvi, kisikom in porabo hranil. Moteni celična in energijska presnova sta tako ključn...

       "Težnost je breme in zdravilo hkrati. Nas izčrpa in nas drži pokonci," trdi Simon Evetts v znanstvenem članku, objavljenem v New Scientist, marca letos. Znanstvenik je več kot 35 let delal na raziskavah delovanja teles v razmerah mikrogravitacije. Preprosto povedano, ukvarjal se je z mišično oslabelostjo, težavami z ravnotežjem in krhkimi kostmi, ki so največkrat posledica bivanja astronavtov v vesolju. "Spoznal sem, da je mogoče procese, ki delujejo razdiralno na naša tkiva, obrniti in ponovno okrepiti prizadeta telesa … … Ista načela, ki astronavtom omogočijo vzdrževati moč v pogojih mikrogravitacije, nam lahko pomagajo, da se upremo počasnemu propadanju zaradi staranja," sta osnovni izhodišči, na katerih gradi lastne zamisli pri spopadanju s staranjem. Ključno je pokončno telo, ko sile delujejo vzdolž naše osi od glave do peta oziroma vztrajno upiranje težnosti. Pri tem posturalne mišice (multifidus, transversus abdominis)prevzamejo odločilno vlogo, ki skr...

     Če imaš partnerja, to ni več dosežek. Vprašanje je, če je sploh kdaj bil, ali pa je šlo zgolj za heteronormativni pogled na človeška razmerja. Binarnost spolov, ki predpostavlja, da obstajata le dva, nasprotna spola: moški in ženski. Seveda je njuno razmerje komplementarno, dopolnjujoče, saj se njuni vlogi v družbi dopolnjujeta. Ženska za štedilnikom, obdana z gručo otrok, moški v službi in gostilni, je značilen primer takšne komplementarnosti. No ja, in k spodobni heteronormativnosti sodi še "sveta" družina oziroma večna pokora, ki se kaže kot obsojenost na istega partnerja in to, ne oziraje se, kako so se z leti interesi razšli. S potico in posteljno veselico enkrat na mesec se ne da več reševati zakonov. Vedno več je mladih žensk, ki, ko enkrat prebolijo krizo hormonske prevare, ostanejo same in se s tem tudi pohvalijo na veliko na tako imenovanih družbenih omrežjih. Če so nekdaj objavljale slike svojih "kužkov ali mačotov", zdaj zameglijo njihov obraz in sp...

     Vsekakor gre za nov pojem politološkega razmišljanja, čeprav združuje številne prakse, ki bi jih vse po vrsti lahko opredelili za zlonamerne in izkrivljene. Arhitekti demokracije "Black Cube" načrtno uporabljajo laž, podtalno izsiljevanje, prikrito sledenje, tudi ustrahovanje, podkupovanje in druge manipulativne prijeme. V bistvu gre za sintagmo, ki precej jasno opisuje izrojeno demokracijo ali njeno izrojevanje ob prisotnosti vrste podtalnih oblik za demagoško pačenje razuma in resnice. Izpostavljeni smo precej nasilnemu napadu na naše dojemanje stvari in okoliščin, v katerih nastajajo. Demokracijo "Black Cube" bi najbolj preprosto opisali, kot delovanje privilegirane manjšine, z namenom, da ljudem vsili razmišljanje, ki ji bo v pomoč pri doseganju ekonomsko-političnega monopola. Za razliko od klasičnih despotskih režimov, ki si s silo pokorijo javnost, demokrati "Black Cube" uporabljajo sodobne načine, da oblikujejo razmišljanje in voljo. Svet elekt...

       Vstopamo v obdobje, ko uradniki ne bodo več uradniki, ampak zgolj podaljšana roka računalnikov. Vstopamo v obdobje, ko arhitekti ne bodo več načrtovalci, ampak samo programski administratorji. In vstopamo v obdobje, ko mnogi poklici ne bodo nič drugega kot izvajalci računalniških algoritmov. Kje se bo to razvrednotenje človeka ustavilo, ne ve nihče. Da bi postala prihodnost najbolj razvitih bioloških bitij na svetu še bolj meglena, se je vmešala še umetna inteligenca. In zdaj človeški rod trepeta: Pisatelji, da bo nekdo drug pisal pripovedi, matematiki, da bodo ostali brez enačb, vozniki, da jih bodo samovozeča vozila pognala na borzo dela, sodniki, da bodo namesto njih strojni možgani oblekli toge. Monokromatski svet enic in ničel je bistveno bolj objektiven od vsakega, ki lahko zaznava različne vonje v zraku. Resnica praktično ne bo več potrebna, ko bomo računske mašine spravili na raven univerzalnega razuma. No, resnica je že danes največkrat breme. Povzroč...