Objave

Čas biologije

Slika
       Predvidevamo, da bo 21. stoletje potekalo v znamenju biologije. Nekaj prejšnjih stoletij so se bolj posvečali fiziki. Oblikovali so drugi termodinamični zakon, po katerem organizirane strukture spontano razpadajo v neurejene (entropične) mase. Z njim so napovedali toplotno smrt vesolja. A ker se prostor nenehno širi z različnimi hitrostmi, s temno snovjo in energijo pa ni mogoče zanesljivo pojasniti te širitve in različnih omejitev časa, smo začeli resno dvomiti o prapoku, o omejenosti snovi in energije, ki naj bi nekoč obmirovala v entropičnem ravnovesju. Govoriti o vesoljski smrti je podobno nesmiselno kot trditi, da je življenje mogoče zatreti. Slednje je zgolj naslednja razvojna stopnja materije oziroma samoorganiziranja struktur, ki poteka v sintropičnem vzdušju. Ja, materija ima spomin in vse, kar ima spomin, ima tudi zavest in ve, kako se postaviti v strukturno stanje preživetja. Zakonu o spontanem propadu stoji nasproti samoorganizacija, sintropija, in...

Revolucija

Slika
       "Dokler Prekmurec ne bo lačen, se ne bo premaknil ali uprl," je za časopis Delo izjavil umetnostni zgodovinar Janez Balažic. Zanimivo! In komu naj bi se sestradani Prekmurec uprl? Ko telo nima iz česar več črpati energije, oslabi in je dejansko prešibko za pošteno rogoviljenje, kaj šele za spodoben upor. Lačni ne gradijo prihodnosti, ampak z maščevanjem poravnavajo račune. Klopčičevi verzi: "Grad gori, grof beži, vino teče, naj še teče kri," precej zgovorno povzemajo puntarsko zgodovino poznega srednjega veka v Podalpski domačiji. No, tudi revolucionarna dejanja, s katerimi naj bi osvobodili zatiranega človeka, so zaradi neobrzdanega maščevanja na slabem glasu. "Novoosvobojeni" naj bi se posluževali natanko istih metod kot vojske, ki so varovale privilegirane manjšine in so z brutalnimi masakri poskušale prisiliti neposlušne uporniške glave k ponižanju ter poslušnosti. Maščevanje je obča lastnost tako poražencev kot zmagovalcev. S povzročanjem trplj...

Obsojeni na puščavo

Slika
       Gledano svetopisemsko bodo Izraelci znova izgnani v puščavo. Saj kdor ogenj seje, bo z ognjem pokončan; morilci tujih otrok so pravzaprav morilci lastnih. Ne, ne govorim o prerokbi, ampak o številnih izkušnjah, ki jih je človeštvo pridno beležilo in na njihovi osnovi kovalo pregovore, da bi preusmerilo "črne misli" obsedenih. Če kdo dejansko pričakuje, da bodo umori v Gazi in nasilje na Zahodnem bregu pozabljeni, se moti. Izraelci so vstopili v dolgotrajno vojno in iz nje se bodo rešili le z begom v puščavo. Tako je, ko se oprimeš smrtonosne rabote in ti na koncu zmanjka vojakov in sredstev. Terorju, ki si ga zasejal, namreč ne moreš več ubežati, še manj pomisliti, da bosta zate še kdaj nastopila mir in blagostanje. Zato bo Izrael prej kot slej postal breme za vse, ki se z njim bratijo. In prav zanimivo bo gledati, kako se bodo države ena za drugo vlekle iz blata, v katero jih je spravil zaveznik z Levanta. Mogoče smo spregledali, a v Evropi, pa tudi v Severni...

Utelešenje stereotipov

Slika
       Staranje je lahko hudičevo zahrbten pojav. No, ne staranje kot običajen proces telesnih in kognitivnih sprememb, ampak mladostno pisanje obsodb na račun starejših, vključno s posmehovanjem, podcenjevanjem in poniževanjem ljudi v letih. Naš odnos do starejših se pomembno oblikuje že v rosnih letih, saj prevzemamo mišljenje odraslih v naši bližini. In potem s temi občutki živimo, dokler sami ne začnemo kopičiti let na grbo, kot temu radi rečemo. Takrat se naše videnje staranja in starajočih ponotranji. Če smo se do starejših obnašali izključevalno in poniževalno, breme očitkov sčasoma prevzamemo nase. Stereotipi in predsodki zaživijo v nas in sooblikujejo naš odnos do družbe, družbe do nas, predvsem pa do samih sebe. Saj poznate pripoved iz Kersnikovih Kmetskih slik, Mačkova očeta in stari rek, ki pravi, "ti očeta do praga, tvoj otrok tebe čez prag." Znanstveniki so ta starodavni človeški odklon poimenovali "samouresničujoča se prerokba", v običajnem svetu pa t...

Biofilija

Slika
       Biofilija je ljubezen, naklonjenost oziroma biološka potreba po stiku z naravo. Ameriški biolog Edward Osborne Wilson, dobitnik Pulitzerjeve nagrade in utemeljitelj znanstvenega področja, sociobiologije, je trdil, da imamo ljudje prirojeno nagnjenost k iskanju povezav z naravo in drugimi oblikami življenja. V vsakem pogledu je spodbudil panogo dobrega počutja, ki si je za posrednika izbrala naravo in njene pojave: gozd, vodo, nebo, veter, temperaturo, glasove, privide … Ljudje pozabljamo, da smo še vedno ena izmed živalskih vrst. Narava za razliko od urbanega okolja in sodobnih tehnologij (televizija, računalnik, pametni telefoni …) ne preobremeni naših čutov, trdijo zagovorniki biofilije. To potrjujejo tudi izsledki raziskav, ki se ukvarjajo s pozornostjo in delovnim spominom. Sodelujoči v projektu, ki so se sprehodili po parku in so jih potem ponovno testirali, so dosegli za petino boljše rezultate od tistih v skupini, ki neposrednega stika z naravo niso ime...