Objave

Fevdalizem

Slika
       Vedno, ko prevzamejo vlado nazadnjaki, se počutim, kot da bi se vrnili v fevdalizem. Najprej smo bili vatikanski fevd, pa ameriški, madžarski in trenutno smo izraelski. Ključna razlika med nazadnjaki in svobodnjaki je prav njihovo dojemanje suverenosti. Medtem ko se svobodnjaki zadolžujejo za tekoče preživetje, se nazadnjaki za zmago na volitvah. Bolj ali manj eni in drugi ogrožajo neodvisnost Podalpske domačije, saj nas dolg spreminja v tlačane tuje gosposke. A v prvem primeru še imamo nekaj možnosti, da se izvlečemo iz krempljev; vsaj začasno. Na primer zaradi ugodnih razmer na globalnem trgu. V drugem pa smo prodani in zlorabljeni še preden priseže nova aktualna vlada. Tako so zabarantali Blejski otok, pokleknili pred "močnim" predsednikom, razprodali informacijski prostor, naftni in bančni trg in se izgubili v labirintih Black Cube. Majhna Podalpska domačija, ki bi bila lahko sinonim za Indijo Koromandijo mehkega pristopa in osebnostne nadgradnje, tako pos...

Manipulacija

Slika
       Svet drugačne resničnosti nedvomno nastaja in to hkrati s spoznanji, po zaslugi katerih smo se začeli upirati ideologiji in politični demagogiji. Ja, začeli smo se upirati vsemu, kar izkrivlja resničnost. Zato je toliko bolj nenavadno, da raziskovalci že preizkušajo nove tehnike, s katerimi bi nas ponovno ujeli, nas "osvobodili" pristnega dojemanja ter nas pahnili v neko novo, digitalno resničnost, resničnost po meri algoritmov in ne naših dejanskih naravnih čutenj. Snovalci naprave anemoia se še kako zavedajo, da je virtualna resničnost sama po sebi premalo, da bi spodbudila naše spoznavno zaznavne procese v celoti. Ljudje smo namreč kreature organskih tkiv in naša zavest terja fizični stik z okoljem, v katerem delujemo, da se lahko odločamo. Poleg videnega in slišanega potrebujemo še otipno, okusno in vonjano, da lahko sestavim svet po lastnem okusu in spomine na ta svet. A kot vse kaže, je možgane mogoče speljati tudi na led! Kako ne, ko pa so zaprti v loba...

Paraziti dolgožitja

Slika
       Dolgožitje očitno prehaja v drugo razvojno stopnjo. Kot larva se levi v zdravega zajedavca, to je v trenutek, ko različni življenjski obeti preplavljajo trg. Pretirano hitro se krepi ponudba prehranskih dodatkov, zdravstvenih terapij, izdelkov za spodbujanje življenjskih funkcij ter izobraževanj, da bi naša omejena sposobnost dojemanja lahko sledila, predvsem pa ločila, kot so rekli včasih, zrnje od plev. Takšno neugodno vrenje mošta v nekakovostno vino spodbuja tudi demografski krč, v katerem so se znašle družbe Zahodja. Rojstva in s tem prilivi na strani mladosti usihajo, medtem ko se starost podaljšuje. No, nič hudega, če bi se z njo povečevala tudi sama vitalnost prebivalstva. Tako pa smo priča medicinskim dosežkom, ki so sposobni ohranjati človeško betežnost presneto dolgo, medtem ko desetletja zdravstvenega nadzora in preventive ves čas načrtno spreminjajo ljudi v paciente. Razumljivo, da v takšnem okolju laboratorijskih meritev človeški stroj ne zdrži b...

Biohekanje

Slika
       No, pa smo prišli do prvih ugotovitev z žarnicami, ki ne svetijo, bi verjetno gospod Edison ocenil neuspeli poskus enega vidnejših zagovornikov dolgožitja Bryana Johnsona. Podobno kot fizičarka poljskega rodu Maria Sklodowska Curie je tudi Bryan zbolel za potrebe oziroma v imenu znanosti. Majhna razlika med obema vseeno obstaja. Ko je Curijeva premetala na tone rude, da bi dojela radioaktivnost, je danes 48-letni Američan zaužil na tisoče tablet in praškov, zmešanih v dolgožitne koktajle. Če bi Curijeva vedela, čemu je na sledi, bi se vsekakor poskušala ustrezno zaščititi, medtem ko je Bryan namerno preizkušal učinkovine, za katere so zdravniki menili, da vzdržujejo njegov metabolizem v zdravem pogonu, vendar nekih dokazov o mladostnih učinkih - razen nekaj poskusov na miših - niti niso imeli. Bryan je zavestno izzival usodo, bi lahko rekli. Verjetno tudi za spodbujanje prodaje dragih izdelkov, ki naj bi upočasnili staranje. A Bryan ni edini primer samopožrtvo...

Vneti in zadeti

Slika
       Poročajo, da so spet razbili preskrbovalno mrežo z drogami. Bojda so ob obsežni policijski akciji ovadili 35 vpletenih, 16 pa jih tudi aretirali in zaplenili 100 kilogramov drog, premoženje v vrednosti dobrega milijona evrov, nekaj pištol in nožev, gotovino in dragocene ure. Super, ni kaj! Lahko bi rekli celo pohvalno, če vse skupaj ne bi bilo brezplodno napenjanje mišic, ki ga lahko primerjamo s pljunkom v Adriaticum. Zakaj tako mislim? Takšne policijske akcije me še najbolj spominja na protitočno obrambo. Vsako poletje posipavajo s srebrovim jodidom oblake in izstreljujejo rakete, a toča kljub temu neusmiljeno klesti letino. No, ja, saj nekaj jo obranijo, ampak nihče ne ve povedati v številkah, kolikšni so prihranki glede na izdatke za protitočno obrambo in obnavljanje okleščenih njiv ter nasadov. Ali je takšno vojskovanje proti drogam morda zmanjšalo število kroničnih uživalcev, ublažilo revščino in nasilje, ki so mu izpostavljeni skupaj z najožjimi družina...