Starostno odraščanje

       "Naša družba je obsedena z zdravjem," je prepričan zdravnik in pisec uspešnic o toksični civilizaciji, Gabor Maté. Neprestano nas bombardirajo z revolucionarnimi novostmi za krepitev zdravja. Učijo nas zdravo jesti ter živeti. Ne mine teden, da nas mediji ne bi seznanjali z novimi "dosežki" za mlajši in krepkejši videz ter daljše življenje. "Pa vendar se zdravje ljudi na splošno slabša," trdi Maté. Ali življenje pod budnim očesom zdravstvenega totalitarizma dejansko postaja preveč krhko, se sprašujem sam. Mnogi poznamo rek, da naj nikar ne hvalimo človeka, da ga ne urečemo. S trenutkom, ko nekoga pohvalimo, se učinkovitost njegovega dela poslabša. Ne, ker bi se oseba prepustila brezdelju, ampak, ker se začne na vso moč truditi, da bi nas še naprej navduševala z dosežki in sprejemala pohvale. Pa se zalomi, ljudje zmrznejo, ostanejo brez navdiha ali izgorijo, kot pogosto slišimo. Nekaj podobnega se dogaja tudi na področju zdravstvene preventive. Lju...

       O energijah, ki sooblikujejo naše življenje oziroma ga spreminjajo v ezoterično zmes, bi lahko na veliko razpredali. Nekateri celo trdijo, da smo v bistvu energetska telesa in da so naša tkiva in oblika le fasada pravega procesa. No, lahko bi se mogoče celo strinjali o našem duhovnem izvoru, če ne bi bilo preveč snovnih dokazov, ki pripovedujejo nekoliko drugačno zgodbo. Gledano strogo poenostavljeno, sta snov in energija eno in isto, le pojavljata se v drugačnem stanju in obliki. In medtem ko anorganski sistemi težijo k termodinamičnemu ravnovesju oziroma k stanju maksimalne entropije, kjer ni več energije za opravljanje dela, za žive organizme termodinamično ravnovesje praktično pomeni smrt. A življenje se je s svojo sposobnostjo obnavljanja in rasti očitno postavilo po robu neredu, ki je tako značilen za entropijo. V neživem svetu se pri zadovoljevanju energetskih potreb snov z nižjo entropijo pretvarja v snov z višjo entropijo. Toplota iz mikroravni se nen...

       Mnogi se sanjam poskušajo izogniti. Bodisi jih navdajajo moreči občutki ali ker preprečujejo zagon delta valov. To je stanje, ko se znajdemo tako rekoč v komi, v popolni nezavednosti, v tistem pravem NREM, zdravilnem in krepčilnem spancu. Takrat se namreč sproščajo rastni hormoni, celice se obnavljajo, krepi se imunski sistem, možgani pa se čistijo presnovnih odpadkov. Res bi bila neumnost odpovedati se čemu tako učinkovitemu in koristnemu za naš obstoj in pogon. Sam si z zagotavljanjem nezavednega stanja ne delam težav. Ko telo potrebuje obnovo, samo zdrkne v tako imenovano območje delta valov. In tega mu nikakor ne preprečujem. Pri meni gre za spontan proces, ki ga sprožim dvakrat na dan. In sicer ponoči, običajno po dvanajsti uri, ko je spanje daljše in resnično tudi globoko ter ob dveurnem popoldanskem počitku, ki ga enostavno potrebujem, da potem lahko osredotočeno delam do pozne noči. Resnično se spočijem in nabrusim šele popoldne. Poznam pa ljudi, ki sp...

       Ko slišim za bližnjega ali znanca, da so ga vpisali na seznam   prejemnikov "zdravil" za uravnavanje krvnega tlaka in holesterola, mi zmeraj pred očmi zaigra podoba butalskega policaja, kako zgrabi strašnega tolovaja Cefizlja, ko z ukradenim hlebčkom zapušča pekarno. Medicinska doktrina, ki temelji na zdravljenju s farmakološkimi učinkovinami, vsekakor ni zgrešena. Ne nazadnje vzdržuje mnoge zapletene primere, da se prezgodaj ne razpletejo. V kaj bi se telesna anomalija razvila in kako bi se končala, če človeka ne bi začeli pitati s pilulami, ne moremo napovedati. Preobrazba človeka v pacienta se praktično začne, ko svoje zdravje prepusti zdravnikom. Ti največkrat posežejo po farmacevtskih izdelkih, in to na osnovi enkratne krvne slike, čeprav presnovni učinki pogosto spreminjajo parametre. Toda, čemu vsega skupaj ne bi poenostavili? Tega sicer medicinska doktrina izrecno ne odobrava, a tudi prepoveduje ne. Temu bi lahko rekli medprostor za tržno nišo, ki...

       Umetni inteligenci predajajo v roke upravljanje našega življenja. Prav! A kako je to videti v praksi, nazorno pokažejo že izkušnje s samovozečimi avtomobili. Ko enkrat takšna sodobna tehnologija na štirih kolesih povozi pešca na dobro označenem prehodu ali se zaleti iz neznanega vzroka v zid, ni kriva tovarna, ki ponuja brezskrbno in varno vožnjo s svojim izdelkom, ampak človek za krmilom, ker ni pravočasno ukrepal, ko je zaznal, da nekaj šteka. Pustimo ob strani malomarne voznike, ki že ob nastavitvi prilagodljivega tempomata šestkrat pogosteje pogledujejo na ekran telefona, kot je pokazala raziskava Zavarovalniškega inštituta za varnost v cestnem prometu (IIHS). Osredotočimo se na odgovorne upravljavce samovozečih vozil, ki ves čas nadzirajo učinkovitost upravljavskega algoritma. Praviloma bi namreč morali takoj, ko zaznajo odklone pri vožnji, poseči po volanu in prevzeti vodenje vozila. A eno je želja, drugo pa človekova procesna učinkovitost. Voznikov spon...