Objave

Vrednote in kvalije

Slika
       Mogoče niti nismo pomislili, vendar se naše dojemanje stvarnega razlikuje od posameznika do posameznika. Vsi ne dojemamo enako ugriza v sočno jabolko. Nekatere k temu spodbudi rdeča barva zrelosti; druge izkušnja povezana z letnim časom, ko so v začetku jeseni drevesni plodovi najbolj sočni; tretje spet znameniti rek, da jabolko na dan odžene zdravnika stran; četrti svežino sokov občutijo kot spodbudo za boljšo prebavo; pete preprosto odžeja ali prevzame njegova oblika. Ja, motivov je kar nekaj, ki nas nagovarjajo k temu, da ga okusimo, spoznanj in zaznav bistveno več. Že nekaj časa je namreč znano, da ljudje ne vidimo enako rdeče barve, pa čeprav je valovanje določenih odtenkov popolnoma iste dolžine. Naše fizikalne zaznave se pretvorijo v različne občutke in ti so najpogosteje odvisni od dejanskih izkušenj, okoliščin in spominov nanje. Nekoga kadila v notranjosti cerkvene ladje napolnijo z blaženim pričakovanjem, z vznesenostjo, ki jo spodbudi sevanje svetlo...

Vadba nasprotnega učinka

Slika
       Kako dopovedati ljudem, ki skrbijo za lastno fizično kondicijo in okretnost izključno zato, da se izognejo bolezni, da slednjo dobesedno kličejo? Smešno, lahko bi rekli tudi, da gre za vadbo nasprotnega učinka, če sem nekoliko ironičen. No, sam opažam že kar nekaj časa, da tisti, ki se dobesedno ženejo za zdravjem, pogosteje obolevajo. S tem ne trdim, da je bolje kot migati, filozofirati na riti ali hrbtu. Sploh ne. Gibanje je še kako pomembno, da ohranimo dejavno živčevje in s tem povezane spoznavno-zaznavne procese. Vendar je to, kako bo vplivalo naše fizično delovanje na zdravje, odvisno predvsem od spodbud, zakaj se odločamo za aktivnejše življenje. Nekaj podobnega so dokazali tudi v raziskavi, kjer so zasledovali vpliv zaskrbljenosti na epigenetsko staranje žensk v ZDA. Strah pred staranjem, dejansko pospešuje staranje celic, in, in ni treba posebej poudarjati, da se s tem krepi tudi tveganje za obolevnost. To so dokazali predvsem s spremljanjem epigenets...

Prerok se nikoli ne moti

Slika
       "Prerok se nikoli ne moti. Le dokazano še ni, da je imel prav," je zapisal Dorian Lynskey v članku, objavljenem v februarskem Globalu. No, mnogi borci zastarelih vrednot, nazadnjaki, ne bodo nikdar segli po omenjeni reviji, ker je njen urednik netipični Marcel Štefančič jr. Napaka! Saj bi se lahko iz pristnega vira na ameriškem primeru prepričali, kako nastajajo, se širijo in kdo poganja zablode, v katerih odraščajo oziroma živijo. Tako pa svet za tiste, ki so jim ukradli volitve, ostaja črno-bel in so v hudem ter permanentnem stresu, ko čakajo, kdaj jim "gnusni" levičarji v Podalpski domačiji sesujejo prihodnost. Ja, bojijo se, ali jih spreletava celo smrtna groza, ko tavajo v magovem izgubljenem gozdu laži, da ostanejo brez nečesa, česar tako ali tako ne potrebujejo. Prihodnost je namreč kreativni obet, ne pa zarotniška teorija, v kateri še vedno letajo zmaji in ugrabljajo nedolžne princeske. Prihodnost ne trpi predsodkov in mentalnih okužb, ki povzročajo n...

Vlada nerodne enotnosti

Slika
       Kakšno sranje za vraga je spet to? Kakšna narodna enotnost neki, če je bolj ali manj vsem jasno, da se v Podalpski domačiji delimo na neoliberalne nazadnjake in napredne libertarce? Prepričan sem, da nam je zdaj že jasno, v kateri tabor spadajo gospodarske družbe, kot je Petrol, ki prednost daje izključno zaslužku, ne pa potrebam nacionalnega trga. V podobni smeri se obračajo tudi krščanarji. S sobrati iz Sekte za Demagoška Spoznanja razmišljajo zgolj o tem, kako razprodati še preostanek javnega premoženja in si razdeliti podkupnine. Kot smo vajeni že do zdaj, njihove prodaje ne prinašajo dobička, zato pa so njihovi žepi toliko bolj odebeljeni s sredstvi, ki jih prejemajo v neznanih vsotah, na neznanem kraju, ob neznanem času. Ne, gospe in gospodje, to ni korupcija! Korupcija je, ko opravljivi pravniški jeziki otresajo o neznanih vsotah na znanih krajih in ob znanem času, z makaroni med zobmi. Tudi na tej osnovi bi lahko agencija za razplamtevanje afer, kamor ...

Planet lenuhov

Slika
       Nekateri znanstveniki so začeli ugotavljati, da inteligentnost pada. Za to preprosto krivijo nižjo umrljivost otrok. Genetski sklad namreč polnijo tudi šibki geni, ki so posledice škodljivih mutacij, drobnih napak. V preteklosti je z nepravilnostmi praviloma opravila naravna selekcija, danes pa je po zaslugi medicine in bogate prehrane naravno čiščenje praktično onemogočeno. Pojav je znan tudi kot negativni Flynnov učinek. Človeška inteligenca je pretežni del 20. stoletja naraščala, zdaj pa trend upada. Med mladimi odraslimi opažajo manj logike, skromnejše besedišče in slabše matematične spretnosti. Prizadeti so tudi odraščajoči v razvitih državah, kot so Francija, Norveška, Britanija, Nizozemska, in kot so pokazale nedavne volitve, očitno tudi Podalpska domačija. Odraščajoči se bistveno manj trudijo za utemeljevanje lastne identitete, so manj kritični in se naslanjajo na "močne" voditelje. Nasprotniki biološkega determinizma dokazujejo, da imajo digitalne teh...