Starostno odraščanje

       Ko Ivan napove krčenje javnega sektorja, se v Podalpski domačiji dvigne vihar. Čemu le se vznemiri krajina in zatrepeta nebo, ko gre očitno za novo nebulozo, s katero oblast-slast poskuša prikriti ustvarjanje pogojev za potešitev lastnega pohlepa? Kot prvo, mislim, da se vsi skupaj preveč ukvarjamo z Ivanom. Čas bi že bil, da ga izselimo iz javnega prostora in naših misli ter ga prepustimo narcističnemu životarjenju med svojimi. Tako pa: Ivan bo porihtal zdravstvo, Ivan bo porihtal šolstvo, Ivan bo porihtal kulturo, Ivan bo porihtal državno upravo, vojsko, policijo in ustavo. Globoko sem prepričan, da bo Ivan, podobno kot po vsakem mandatu, pustil zmedo, razsulo v državnih podjetjih in kopico dilem ter lačnih otrok, ki jih bodo znova morali reševati nasledniki. Če nič drugega, bi bil čas, da se vprašamo po zdravju našega spomina in se vrnemo v obdobje, ko so gospodarstvo obvladovali Starina-Kosmova, Herr Bavčar in seveda Ivan. Živilsko-prehrambeni steber in tr...

       Ključni problem fašizma je, da hoče spremeniti družbo v terapevtsko ustanovo, ki bo služila ljudem z očitnimi psihopatološkimi odkloni in frustracijami. Le pomislimo, kdo se ogreva, da navzven, z dvignjeno desnico izraža pripadnost določenemu mišljenju, gibanju, stranki. Fanatiki? Tudi, predvsem pa gre za ljudi z razsutim ali še neizoblikovanim osebnostnim značajem. Takšni potrebujejo vodjo, takšni potrebujejo ideje, da se jih oprimejo, ker nimajo lastnih, in potem kot krdelo sledijo alfa samcu ter uresničujejo njegove blodnje. Blodnje o veličini in izginulih mitih poganjajo polčloveka, da se znaša nad drugimi, predvsem nemočnimi. Njegovo razsuto življenje tako ponovno dobiva smoter, ta pa je trpinčenje sočloveka, dokler se slednji ne pridruži blodnjavemu orkestru ali ne umre. V vsakem primeru gre za konec človeških lastnosti, za izgubo empatije, občutka za solidarnost. Blaznost postaja ključna vsebina psihoze, ki se skuša uveljaviti kot prevladujoči družbeni ...

       Ja, odkrili so še en program, ki vtika nos v našo zasebnost. Tokrat gre za rusko uporabniško orodje Max. Pobira podatke s telefona in vdira ter črpa informacije iz nameščenih aplikacij. No, podobnih programov, kot je omenjeni Max, je nekaj deset na svetu. Med najbolj razvpitimi in tehnološko najbolj dovršenimi so: Pegasus, Predator, FinSpy, Hermit … A če so bila prvotna orodja zasnovana za nadziranje in omejevanje organiziranega kriminala in spremljanje delovanja vohunskih organizacij, sodobna brskajo po informacijah navadnih državljanov in poskušajo zajeti podatke, ki se nanašajo na tržne izbire ter politično naklonjenost in privrženost. Kapitalizem se je torej odločil, da dokončno povozi svobodni trg, avtokrati pa so se odločili vzeti v precep vsakogar, da bi vzpostavili podatkovne baze za kasnejše izsiljevanje naklonjenosti in prisiljevanje k poslušnosti. Pravzaprav se je slednje vseskozi dogajalo, zdaj "radovedne podlosti" dobivajo zgolj tehnološki obraz. ...

       Glede na številne komentarje o umetni inteligenci se mi vedno bolj dozdeva, da govorimo o rojstvu boga. Ne, obstoječi svet res ne potrebuje še ene avtoritete, da se ji bomo ponižno klanjali. Še manj nadzora in omejitev, da bi porajajočega boga obdržali znotraj imaginarnega carstva. Naj um in tehnologija svobodno poselita svet, da bo človek sam sebe lahko prepričal, kdo je dejanska ustvarjalna sila stvarstva oziroma kdo je na najboljši poti, da to postane. V ZDA, kjer po eni strani večina verjame v transcendenco, a po drugi nobeni verniki na tem svetu ne izražajo tako pogosto in goreče dvomov v sam obstoj božjega, poskušajo informacijsko tehnologijo izkoristiti za ponovno obujanje krščanstva. Ja, prav ste slišali, Stara in Nova zaveza ter kopica apostolskih pisem so premalo, da bi sodobni človek še verjel v nebesa in monoteistično singularnost. Piše se novi evangelij, evangelij tehnološke dobe in ljudje bomo postopno prestopali meje telesnosti in vstopili v dob...

       Po poraznih obtožbah, kakšno finančno luknjo v proračunski blagajni je pustila prejšnja vlada v Podalpski domačiji, so začele deževati napovedi, ki kažejo, da nas bodo "sanatorji" v nekaj letih pripeljali iz dežja pod kap. Tako opevani interventni zakon ni nič drugega kot deska za pospešeno drsenje v denarno brezno. Ja, danes ti nekaj malega dajo, da čez čas lahko zahtevajo vračilo s krepkimi obrestmi. Ne bosta se zamajali le zdravstvena in pokojninska blagajna, izropan bo tudi sklad za zeleni prehod, na dostopna stanovanja in starostno oskrbo pa lahko kar pozabimo. No, vsekakor ne bo šlo za klasično plenjenje, ampak odpustke bogatim, da bodo na račun skupnega dobra postajali še bogatejši. A ker nobeno kosilo ni zastonj, bodo "dobronamerni" politiki, ki obračajo družbeno kolesje v smer potešitve zasebnih apetitov, verjetno neposredno deležni radodarnih daril. Se razume, iz našega denarja in na račun zmanjšanja skupnostne lastnine. V Združenem kraljestvu smo p...