Objave

Beljakovine gradijo značaj

Slika
       Kako le, se bo marsikdo vprašal. Seveda gre na prvi pogled za čisto nebulozo in če bi iskali pritrdilni odgovor na neposredno zastavljeno vprašanje, bi ga verjetno težko dobili. Beljakovine seveda ne gradijo značaja, s svojimi gradniki pa vseeno dajejo telesu biokemično in strukturno moč, ki jo človek z dosledno in trdno vadbo lahko uporabi za oblikovanje čvrstega in zanesljivega značaja. Pustimo za zdaj ob strani nevrokemične učinke, sprožajo jih osnovni gradniki beljakovin, aminokisline, ki kot predhodniki nevrotransmiterjev prispevajo tudi k čustveni stabilnosti, samokontroli in dobremu počutju. Seveda je človeštvo že toliko odraslo, da dobro ve, da vsako ugodje hkrati nosi v sebi sledi lastnega nasprotja. In podobno je tudi z beljakovinami. Lahko so gradniki našega telesnega zadovoljstva ali njegova poguba. Le poglejmo, starejšim in nosečnicam dobesedno priporočajo povečan vnos beljakovin za ohranjanje mišične mase, krepitev imunskega sistema in lepši tele...

Ubiti avtoriteto

Slika
       O svobodi veliko govorimo. Mnogi se želimo osvoboditi služenja drugim, nadzora in postati neodvisni, samostojni, torej osebnosti, ki zgolj sebi izstavljajo račun za izvršena dejanja. Toda osebna osvoboditev še zdaleč ne pomeni tudi osebnostne osvoboditve. Lahko se odselimo, ekonomsko postanemo neodvisni, celo pretrgamo vse niti, povezane z nekdanjimi razmerami in odnosi, a globoko v sebi smo čustveno še vedno podrejeni avtoritetam, ki so se povzdignile nad nas. Seveda, otroška duša ne more preseči vpliva starejših, se upreti staršem, se odseliti in pobegniti pred ponižujočim in podcenjujočim odnosom. Otroci so v vsakem pogledu v podrejenem položaju. Ne zaradi uma, ampak telesne šibkosti. Prav slednja je največkrat razlog, da se starejši, ki čustveno pa tudi drugače nikoli niso odrasli dovolj, da bi razvili kakršnakoli empatična občutja, znesejo nad otroško dušo, jo prisilijo v ponižnost in ji vsilijo vrsto drugih vzorcev, pomembnih za preživetje v skupnosti. F...

Za ali proti

Slika
       Baje smo se danes kopali v pravem vročinskem valu. Temperature so marsikje presegle 37 stopinj. Dobesedno peklo je, ko si kožo, nevajeno vročine, izpostavil soncu. Zunaj je bilo vroče. O tem bi se lahko vsi strinjali. Zakaj je bilo v notranjih prostorih, kamor smo se umikali pred pripeko, ponekod prijetno hladno, drugje pa zatohlo, nevzdržno, pa bi bila naša mnenja že deljena. Vsekakor bi jih bilo veliko in vsak bi verjetno dodal še kakšen odtenek. No, pregret politični prostor ni tako pisan. Lahko bi rekli, da je binaren, še posebej v Podalpski domačiji. Sonce pregreva, klima ohlaja, in to je to. Vmesnih možnosti, ki bi jih vnesla veter, nočno razhlajevanje, dobra izolacija, neodpiranje vrat, manj gibanja …, pravzaprav ni. Smo ZA ali PROTI! V binarnem svetu druga mnenja ne štejejo. Šteje pa pripadnost vodilnim idejam in njihovim zagovornikom. In na tej točki je prav, da se vprašamo: "Kako spoštljiv sem do sebe, če glavo obračam le: gor in dol ter levo in desn...

Po čem je centimeter kože?

Slika
       Po 65. letu naj bi se prhali le še dvakrat na teden, da zaščitimo svoj naravni mikrobiom. Z vadbo za moč naj ne bi pretiravali, da ne poškodujemo mišičnih vlaken, ker se mikroraztrganine težje in pozneje celijo. Jedli naj bi manj in predvsem presno ter fermentirano hrano, da bogatimo želodčno in črevesno mikrobioto. In seveda, iz programa naj bi popolnoma črtali porno vsebine, da se slučajno ne bi spominjali, kako super se je dajati dol. Ja, iskanje idealnega "homo medicusa" je očitno postalo globalni šport, s katerim želijo starostnike pripraviti na lažje odhajanje. Saj ko se enkrat odpoveš užitkom, si se praktično odpovedal življenjskemu smislu. Živeti zgolj zato, da se vdajaš redu, notranji disciplini in si pod stalnim stresom zaradi doslednega vzdrževanja dnevnega urnika, je na smrt dolgočasno. Res da tokrat bolezen ne udari zaradi razvad, ampak kopice stresnih navad, ki jih ne more pomiriti niti izdatno preplavljanje organizma s kortizolom. Kot da bi telo...

Dogaja se

Slika
       Prehod evropske avtomobilske industrije na električno prihodnost bo očitno pokopal desettisoče delovnih mest. Krive so ameriške carine in kitajska konkurenca. Kapitalistična nadutost in komunistična organiziranost. In če Evropa slovi po inovativni spojitvi plastičnih zamaškov in steklenic, so se Američani in Kitajci presneto resno spopadli za digitalni in energetski prestiž. Točko preloma naj bi predstavljala umetna inteligenca oziroma njeno množično uvajanje v podjetja, ustanove ter državno upravo. Ne poklicno in inženirsko znanje, ampak administrativne, poslovne ter dejavnosti družbenega nadstandarda so pod udarom. Posredno to priznajo tudi v BMW-ju, ki bo v enem letu odpustil prek 8.000 delavcev. Njihov načrt krčenja stroškov zajema izključno upravno-administrativno področje. Zaposlenih v proizvodnji odpuščanje ne bo prizadelo. Nasprotno, po vsej verjetnosti se bodo kmalu hvalili z zajetnejšimi kuvertami. Tekma za višjo produktivnost tako prihaja v razvito ...