Starostno odraščanje

       Zadnje dni veliko razmišljam in pišem o lepoti. Prej si niti predstavljal nisem, za kako kompleksen fenomen gre. Ja, lahko bi napisal pojav, ampak potem bi ne bil v trendu sociološkega razmišljanja. In prav nekaj podobnega se dogaja tudi z lepoto. Tudi slednja je v trendu časa, v katerem jo obravnavamo. Zanimivo, nenehno niha med iskanjem popolnega reda, sorazmerij in izražanjem čustev ter kaosa. Atletsko postavo je nadomestila srednjeveška zanikrnost ter zamaknjenost v onstransko duhovnost. Lepa je bila Marija, vse ostale grešnice, in podobno temu so se obnašali tudi moški do žensk. Renesansa je bila parstoleten poskus vrnitve na antične ideale, humanizem pa je vnaprej odpuščal pregrehe, ki so se zapisovale na telesu. Človek, kakršen že je, postane merilo vsega. Zaradi številnih dodatkov in dekoracij se telesna bit izgubi v baroku in rokokoju, klasicizem in razsvetljenstvo pa človeka spet soočita s sabo: kruto in neozdravljivo za človeško dušo in hkrati pogub...

       Ljudje smo res slike, vredne tega imena. Smo namreč bolj ali manj poslikana platna, anonimna dela političnih artistov. Kot takšni ne ločimo med oblastjo in uslužbenci. S propadom sužnjelastništva in fevdalnega sistema je namreč propadel stari koncept oblasti, ki so si jo prisvajali vladarji in njihovi vazali, suvereni v božjem imenu. Propadlo je vse, čemur se je človeštvo moralo klanjati, se podrejati. A barikade očitno vedno izučijo le peščico, ki se kmalu povzdigne nad ostale in jih potem obvladuje v imenu nekakšne pravne države. Kar naenkrat se znajdemo v primežu "demokratične" prisile, ker smo se baje prostovoljno odpovedali nekaterim pravicam v prid skupnosti. Kakšen blef, kakšna manipulacija! Volimo jih v našem imenu, a kljub temu pristajamo na postopno razvrednotenje skupnega premoženja. Če smo nasledniki ideje, ki je 1789. leta zrušila absolutizem v Evropi s pozivi k svobodi, bratstvu, enakosti, ni nobenega dvoma, da na volitvah izbiramo izključno upra...

  Brez golote ni lepote Stala je tiho, nekoliko skrušeno v ozadju, za težkim zastorom iz žameta. Bila je njena zadnja predstava. Še zdaleč si ni predstavljal, da bo kdaj ta dan prišel in danes je tukaj. Prekmalu, mnogo prekmalu, saj jo doma čakata še dva najstniška otroka. Plača natakarice, ki bo izpostavljala rit v vzburjeni atmosferi, da bodo po njej grabili, ko bo lovila ravnotežje s polnim pladnjem, bo majhna, absolutno prenizka, da bo lahko sledila potrebam odraščajočih pubertetnikov. Seveda, bi lahko pri strani ujela še kakšnega beliča, od napitnine ali hitre zadovoljitve obiskovalca, obiskovalke pod mizo, v straniščni kabini ali za vogalom utesnjene ulice. Ja lahko bi ujela, lahko bi koga tudi precej obrala, a se ji je takšno početje gnusilo. Vsa ta pohota, kateri je praktično služila s telesom na varni razdalji, razmejeval jo je majhen oder pred težkimi zavesami, jo je dobesedno odbijala. Po vsakem nastopu jo je zvijalo črevesje, pritiskalo, da bi iztisnilo iz sebe to dušev...

       Zanimivo, če se boste podali v zgodovinski lov za deviškim pasom, boste verjetno razočarani. Takšna naprava, četudi je obstajala, verjetno še zdaleč ni preprečevala ženskih spolnih razvad. Čeprav iznajdbo pripisujejo srednjemu veku, verjetno kakšnemu kovaču, se deviški pas kot intelektualni izum pojavi šele v 18. in 19. stoletju skupaj z obsceno literaturo. Po književnih opisih so celo izdelali nekatere primerke, ki so končali v zasebnih zbirkah ali muzejih. Svoje čase si si precej posrečen izvirni ponaredek lahko ogledal v Muzeju erotike v Kopenhagnu. Vsekakor, če se je kaj takšnega dejansko uporabljalo, je bilo prej mučilna naprava kot sredstvo za zaščito vrlin ali preprečevanje prihoda nezaželenih dedičev na svet. Le predstavljajmo si žensko, ki si kakšen mesec ni zamenjala lanenih gat, se skrbno umila tam spodaj, za povrh pa še vsak dan zamenjala ljubimca. Tako imenovani aminski vonj, ki je največkrat prav tako povezan s slabo higieno, bi hitro prikrili dr...

       Sem eden izmed tistih, ki sodijo, da je bistvo partnerske skupnosti dober fuk. Ne moreta ga nadomestiti ne dobra kuhinja, kopica otrok, idealizirana ljubimka, ljubimec niti zajetni bančni račun. Lahko pa omenjene stvari postanejo bergla, na katero se opira prizadet partnerski odnos ali nadomestni svet, v katerega se zatečemo, ker ne znamo izenačiti dolžine nog v postelji. Zastonj so prispevki za mater božjo, potica na mizi, priročniki in zakonski terapevti, kadar v skupnosti škriplje brez postelje. In to se praviloma vedno zgodi, ko partnerska skupnost traja predolgo. Ko odnosi postanejo napeti, besede pregrenke in otroci pogajalsko orodje, mora eden od partnerjev spokati kufre, se odpraviti po srečo v "širni svet". Pravzaprav je razhod priložnost za oba, da si popestrita preostalo življenje s še kakšnim užitkom. No, večina se ne upa podati na tvegano pot, potem pa trdijo, da so skupaj le zaradi otrok. Kako nabrušeni odnosi dejansko vplivajo na odraščanje poto...