Starostno odraščanje

       Mogoče se kaj takšnega dogaja v Belorusiji, mogoče v Rusiji, v Venezueli in Severni Koreji, v ZDA, na Kitajskem … A težko verjamem, da se je državam z demokratičnega roba pridružila tudi Podalpska domačija. Očitajo, da smo po ukradeni državi dobili tudi ukradene volitve in jutri bo po vsej verjetnosti to ukradena korupcija. Kmalu se bo namreč kdo spomnil, da na levem polju neupravičeno kasirajo podkupnine, ki bi vsekakor morale pripadati desni opciji, če seveda ne bi bilo ukradene države in ukradenih volitev. Tako pa so padle v vodo obljubljene funkcije, službice, sinekure in številni privilegiji. Kako bo Veliki mag zdaj poplačal "zveste" navijače, ko jih je že drugič žejne prepeljal čez sveto reko Jordan? Koliko zvestobe, koliko pravice in koliko resnice je v njih, bomo kmalu videli. V potrošniški družbi je zgolj ideologija premalo. Zvestoba in lojalnost potrebujeta nekaj več, da se igralniško kolo lahko vrti. Patriarhat z lastniškimi stanovanji je na težki p...

       Zadnje volitve bi lahko preprosto označili z eno samo besedo: Obsedenost! Natančno to in nič drugače. Kot da se dve zverini spopadata za življenjski prostor, obstoj vsake pa je odvisen le od tega, kako uspešna bo pri žretju druge. Ja, prevladala je živalskost v nas in le to bi težko razmejili na levo in desno. Primitivizem namreč ni ideologija, ampak užaljeno odzivanje na eksistenčne grožnje. Nazadnjaki, hinavski borci za vrednote nenehno očitajo levičarjem njihovo zarotniško delovanje. Nočejo priznati, da patriarhalna vzgoja in razmerja preprosto ne sodijo v današnji čas. Da ženske in otroci bežijo iz ujetništva spodobnosti, pokornosti in ponižnosti, ker jim je jasno, da obstoji tudi drug svet, ki jih bo obravnaval bolj dostojanstveno, prizanesljivo, predvsem pa jim bo ponudil več izbire in zadovoljstva. Filozof Karl Popper bi rekel, da si ogroženi razlagajo potek dogodkov kot družbeno teorijo zarote. Ne, borci za nekdanjo vsakdanjost nočejo razumeti, da so r...

       Dolge kolone in napisi pred črpalkami niso ravno prepričljiv dokaz izobilja. Nasprotno, spomin se vrača v čase, ko so nas energetske motnje bolj spominjale na pomanjkanje kot blagostanje. A tokrat, za razliko od časov, ko nam je primanjkovalo deviz za plačilo presežnih dolgov, se soočamo s čistim pohlepom. Z neoliberalnim hlastanjem po marži, ki se bo oplemenitila šele čez nekaj dni. Do takrat pa bo Petrolov propagandni stroj s pomanjkanjem goriva poskušal podžigati nasprotnike trenutne vlade. Če so bile že težave z logistiko, bi jih omilil že preprost ukrep omejitve ob enkratnem točenju. Tako pa je, delno tudi državni naftar, dopustil energetski preskrbni zlom. Koliko je dejansko šlo za neuravnoteženo logistiko, koliko pa za načrtno spodkopavanje volitev s spominskim priklicem težav distribucijske socialistične ekonomije, bomo vsekakor izvedeli. Če le Svoboda ponovi mandat. Dogodek je vsekakor jasen opomin, kaj se zgodi, ko zasebni kapital spustiš na področje...

       Črna kocka ne poraja distopije, ampak je prav ona tista, ki ustvarja črno kocko. Povedano drugače, Black Cube demokracija je rigidna stopnja distopije. In slednja je edino okolje, v katerem lahko preživijo nazadnjaki in njihov patriarhat. Pravzaprav gre za določeno stopnjo omejenosti, ki se konča na meji etičnosti. Do nje je Bog, od nje naprej razvoj in blagostanje. Nazadnjak preprosto ne more dojeti, da je dober fuk namenjen užitku in ne razplodu vrste. Nazadnjak ne more dojeti, da za obstoj človeštva niso potrebna nova in nova rojstva, ampak obvladanje bioloških procesov v umetnem okolju. Nazadnjak se ne more otresti svoje živalske biti, smradu, ki ga zakriva z milom in dezodoranti, preživetvenih instinktov in predsodkov, evolucijskih ostankov, povezanih s preživetjem. Nazadnjak je na drugi strani človeka. Verjame, da je njegov stvarnik Bog, medtem ko je človek prepričan, da bo prav on tisti, ki bo sebe povzdignil na raven božjega. Distopija je torej preklet...

       Kocka ima šest ploskev. Njena notranjost je precej oglata in tesna. Če je kocka črna, pomeni, da skoznjo zunanja svetloba ne prodira. Nabor informacij znotraj nje je omejen in nikakor ni mogoče preverjati njihove verodostojnosti. Kar pride vanjo, v njej tudi ostane. Zdaj pa si predstavljajmo, da so naše možgane ujeli v takšno črno kocko. Pravzaprav možgani tudi so črna kocka. Informacije o zunanjem okolju pridobivajo prek senzoričnih dražljajev. Drugače ždijo v popolni temi in nimajo nobenega neposrednega stika z okoljem. Če bi ne videli, slišali, vonjali, okušali, tipali, bili brez intuicije, kako le bi si možgani predstavljali, kaj se dogaja zunaj lobanje? Tako pa podatke, ki jih sprejemajo, povezujejo v logična zaporedja in odločitve. Prav s to nesposobnostjo neposrednega čutenja in zaznavanja okolja se poigravajo različni manipulatorji; od propagandistov, mnenjskih voditeljev, ideologov, dušeslovcev, izvedencev za spreminjanje in izkrivljanje zavesti. Izko...