Starostno odraščanje

       Počasi, a res počasi človeštvo prihaja do ključnih spoznanj, ki so potrebna za zdravo dolgožitje. Oslabljen in poškodovan živčni sistem očitno igra pomembno, če ne kar glavno vlogo. No, znanstveniki ne odkrivajo le, kako izboljšati delovanje upočasnjenih ali zastalih presnovnih procesov ter senzoričnega živčnega sistema, ampak ugotavljajo, da imajo določene beljakovine celo sposobnost obnavljanja funkcij in pomlajevanja. Vedno več raziskav potrjuje, da je telo resnično mogoče obnoviti, vendar so znanstveniki še nekoliko šibki pri prepoznavanju "vitalnih" in škodljivih beljakovin. Vir slednjih so predvsem senescentne celice. Staranje je vsekakor biološko programiran proces in celice v njem še kako dejavno sodelujejo. Do zdaj smo bili domala nemočni, ko je udarila mišična oslabelost. Prej ali slej je prevladala in človeka postavila v stanje gibalne nezmožnosti. Podobno je tudi s starostno sarkopenijo. Po osemdesetem letu zaradi nje hira dobra polovica starejših....

       Zanimiva kratica! Tokrat poteka že 25. festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Prireditev je iz leta v leto bolje obiskana, pa tudi kakovostnejša. Prisotni imajo kaj ponuditi in obiskovalci lahko veliko vidijo ter doživijo. "Vsi smo ena generacija," razglašajo organizatorji. Verjetno mislijo na vse, ki so se zavezali vseživljenjskemu učenju. Ljudi, ki tako čutijo in razmišljajo, je iz leta v leto več. Seveda prednjačijo ženske. Za mnoge nepomemben kazalec verjetno ponuja odgovor o njihovi daljši povprečni življenjski dobi. So vsesplošno dejavnejše, bolj radovedne in odločnejše od moških. Tudi drugače največkrat srečujem prav ženske, kako vlečejo z leti obremenjen družinski voz navkreber. No ja, so tudi izjeme. Vedno več jih je. Očitno jih navdušuje koncept dolgoživosti. Človek, kar naenkrat ugotavlja, da ni nujno, da konča kot nebogljena polomija v kakšni ustanovi pozabljenega dostojanstva. Starost pod pritiskom mnogih spoznanj postopno post...

  Nikdar si niti slučajno nisem predstavljal, da bom kdaj govoril o tem. Do nedavnega sem bil sam čvrsto prepričan, da gre za čisti individualni lastnosti, a sem po izkustvenem modelu prišel do nasprotnih ugotovitev. Z leti človek marsikaj doživi in nikoli ni prepozno, da spremeni stališče. Še posebej ne, če ga to osvobaja odgovornosti. No, etika je naravni zakon počutja, ki se ustvarja v odnosu do drugih ljudi ter se spreminja z razvojem kolektivne in osebne zavesti. Če je bilo pred stoletji ubijanje drugih in drugačnih še popolnoma sprejemljivo, danes še zdaleč ni več tako. Človeški in osebni um se nekako zavedata globalne soodvisnosti in usode in nenazadnje smo vsi pripadniki iste, človeške vrste. Etika vsekakor ni stvar individualne izbire, ampak odgovor na sobivanje, še posebej na spoznavanje tujih in doživljanje lastnih čustev. Empatija je nekaj, kar nam je prirojeno, dokazujejo znanstveniki v zadnjem času. Če upoštevamo, da smo živalskega izvora in da z udomačitvijo doživlja...

  V Podalpski domačiji smo po kratki razpravi in velikih obetih sprejeli zakon o SKOK-u. Sprejeli smo še enega izmed tragično neučinkovitih predpisov, ki bodo grenili naša življenja za pičle rezultate. Ključna težava je, kako dokazati nekaj, kar se dogaja ob nepoznanem času, na nepoznanem kraju, z nepoznanimi vsotami. Ja, prav v tem tiči kavelj. Proces podkupovanja je nekaj, dokazovanje pa čisto nekaj drugega. Edino, kar lahko rečemo "za prmejduš" je, da bo koruptnih dejanj res manj, ampak izključno zato, ker bodo njihovi akterji previdnejši in bodo podkupovanje opravljali z bistveno več finančne spretnosti in pazljivosti. Ne, korupciji preprosto ne moremo stopiti na prste, še posebej ne z nekimi predpisi in kljub zagnanosti poslancev, ki zakone sprejemajo za narodov blagor. Korupcija je namreč dobesedno vtkana v smisel naših življenj. Je naš vzgojni smoter, če že tako hočete. Nekdo je pred desetletji izjavil: "Vse je naprodaj, tudi človek, le pravo ceno mu morate postav...

  Renesanso v 15. in 16. stoletju lahko pojmujemo kot miselni prerod, razcvet, lahko pa tudi kot umetniško in intelektualno prizadevanje, da bi se vrnili v klasično grško in rimsko obdobje. Italijanska umetnost tistega časa je odličen primer nostalgičnega vračanja v preteklost. Kljub temu se je z renesanso začelo rušiti brezpogojno srednjeveško versko avtoriteto in s tem postavljanje temeljev za razsvetljenstvo v 18. stoletju. Dobo razuma zaznamujejo okrepljena vera v človeka, znanstvena revolucija in empirizem. Zaradi razvoja logike in naraščajoče svobodomiselnosti je bilo obdobje pomembno tudi po odločnem obračunavanju z verskim absolutizmom in dogmatizmom. Toda danes, ko doživljamo restavracijo desničarskih vrednot, se sprašujemo, ali nas je humanizem dejansko prevzel ali pa še naprej ostajamo žrtve duševne nedoraslosti. Okoliščine in razmerja kar naenkrat niso naklonjena individualizmu ter svobodnemu mišljenju. Ljudje znova potrebujemo nekoga, ki bo skrbel za nas in bo prevzel ...

       Nekateri hlapčevsko klanjanje razumejo kot zunanjepolitični blagoslov. Sam na to gledam izključno kot posledico izražanja genov, ki aktivirajo preživetveni nagon, posredno pa vplivajo na psihofizično sestavo posameznika. Prav zato izdajalstvo samo po sebi še zdaleč ni zgolj pridobljena značajska lastnost, ampak je evolucijsko vgrajeno v vedénje določenega dela populacije. Izdajalstvo je v vsakem pogledu arhetipsko. Moč samega izražanja se krepi ali izničuje v nezavednem, navzven pa se kaže kot tipično posameznikovo obnašanje. Izdajalske osebnosti tako ni mogoče pozdraviti, kot s prehranskimi dopolnili ni mogoče spodbuditi inteligentnosti. Obe sta namreč zapisani globoko v genomu, sprožita pa se v primernih okoliščinah. Če se izrazimo evfemistično, je izdajalstvo posledica evolucijske genetske napake. Danes že lahko znanstveno pojasnimo in prikimamo znamenitim Cankarjevim besedam: "Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni!" Samo poglejmo ključne vrednote domačih na...

       Prav nobene sentimentalnosti ne čutim do tako poveličevanega varstva starejših, kot je dolgotrajna oskrba. Res je, da človek prej ali slej konča svoje življenje, svoje bedno življenje. Zadnji meseci, dnevi, ure so prav to: skrajna beda. In če se že toliko natezamo okrog vprašanja, kdaj se življenje dejansko začne, bi morali tudi katero reči o tem, kdaj se predčasno konča. Verjetno takrat, ko Homo sapiens izgubi svoj pridevnik (misleči, moder, razumen, okuševalski) in ostane zgolj biološki rod. Postane bitje, ki še vedno bije, čeprav ne ve čemu in komu na čast. No, osebno sem prepričan, da se človek veliko prej spremeni v vegetativno obliko, in sicer takrat, ko mu bližnji ali širša družba odvzame opravilno sposobnost ali ravnajo z njim tako, kot bi imeli pred seboj bitje brez lastne volje. Take primerke srečujem že od malih nog in precej pogosto. Starost sama po sebi je za marsikaterega mlajšega izgovor, da prevzame nad njo nadzor. Pri primerkih, ki imajo tekoč...

       Po 65. letu dobesedno šteje vsak dan. Opustite vaje za gibčnost in moč, pozabite na daljši sprehod, zanemarite ročno pisanje in branje, pustite drugemu, da pokosi travnik okrog hiše … Po vsaki taki prekinitvi se prikrade togost v telo, in potreben je vsaj kakšen teden, da se je otresete. Če pa si privoščite večmesečni počitek, je vprašanje, ali se boste sploh še kdaj vrnili ali pa boste obtičali med betežniki. Ja, staranje je zanimiv proces. Človek mora nenehno raziskovati sebe in preizkušati, kaj mu najbolj ustreza, da ohrani oziroma izboljša lastno vitalnost. Gerontologi nam dopovedujejo, da je upadanje imanentno povezano s staranjem. No, upočasnjevanje se vsekakor dogaja. Kako vidno bo postalo, je najbolj odvisno od nas samih. Um in telo služita, če ju uporabljamo. Mnogi tako doživljajo upadanje procesne učinkovitosti že v mladih letih. Starost je le izgovor, zakaj se proces kasneje pospeši. Zato je še kako pomembno, da oživimo mladost v nas. Ne spominov na...

       Pri teh spopadih za nacionalno rasno čistost, ki se odvijajo po Evropi in Severni Ameriki, pravzaprav ne vidimo pravega bistva. Izpostavljamo kulturna neskladja, ekonomsko ogroženost večinskega prebivalstva in njegovih vrednot. Mobilnejši, napredni in izobražen del populacije iz migracijskih priseljevanj niti ne dela nekega pompa. Udarni in gorki so predvsem v desničarskih vrstah. Prav nazadnjaki so namreč tisti, ki s prihodom migrantov dobivajo neposredno konkurenco, nas levičarje pa bi morala še kako skrbeti ogroženost osebne svobode zaradi ponovne koncentracije patriarhatu naklonjenih osebkov. Mogoče nas bo začasno obvaroval spopad med njimi za primat, toda popolnoma jasno nam mora biti, da se bo prej ali slej prst uperil, oziroma se je že, v svoboščine in pravice, ki jih zagovarjamo libertini. Še posebej bo na udaru naš svobodomiselni osebni življenjski slog. Prav slednji gre še kako v nos nazadnjaški druščini, in ni pomembno, je tujega izvora ali iz domač...

       Ko avtokrat drugemu avtokratu očita, da so parlamentarne volitve v njegovi državi politično gledališče, se dejansko lahko zamislimo. Nacionalisti, populisti, militaristi še zdaleč niso vsi isti, ne govorijo istega jezika. Tudi podobnega ne. Globalnega videnja torej ni in tudi nečesa, kar bi lahko poimenovali za mednarodno politično usmeritev, ne. Narcisoidna psihopatologija preprosto ne dopusti "gazdam", da bi razvili tisto minimalno empatijo, ki je nujna za spoštljivo sobivanje in sodelovanje. No, v nečem so si enotni: "Cilj posvečuje sredstvo," kot bi prikimal stari dobri Nietzsche. Ja, prav tisti Nietzsche, ki je vehementno vzkliknil: "Bog je mrtev," ob lastni smrti pa "modro molčal". In podobno kot je bila za Nietzscheja filozofija terapija, s katero si je lajšal tesnobne trenutke in depresijo, imajo volitve v državah, ki jih vodijo avtokrati, nekakšno podobno vlogo. Navdušenje ob vnaprej zagotovljeni zmagi ni zaigrano. Je edino prist...

 Vadba nizke intenzivnosti Devetdeseti dan je lezel v strmino. Začetna utrujenost je izginila, tudi neusmiljeno izkašljevanje sluzi, ki ga je ustavljalo na vsakih nekaj metrov, je postajalo redkejše. Tokrat se je ustavil pod kočo, ne da bi zajel zraka, se nadihal, odpočil, ampak da se je razgledal po dolini pod sabo. Hiše in naselja tam doli so še najbolj spominjala na krajinsko tihožitje. Ljudje so pomanjšani izginili, se razgubili v trepetajočem zraku. "Ja, spodaj je vroče," je pomislil, "tu zgoraj pa še tako sveže, kot da bi sonce ne božalo vrha že vse od zgodnjega jutra." Bil je zadovoljen. Le enkrat samkrat je predahnil ob vzpenjanju. Pomagalo mu je, da se je nasilno izkašljevanje nekoliko umirilo. Vsekakor ni bilo več tisto, ki ga je ustavljalo in prisililo k počitku. Nekajkrat, še čisto na začetku, so mu družbo pri vzponu delali domači, a so se kmalu naveličali pogostih postankov, čakanja in gledanja bližnjega, kako ga trpinči bolehna notranjost. Tudi dr...

       Ko Ivan napove krčenje javnega sektorja, se v Podalpski domačiji dvigne vihar. Čemu le se vznemiri krajina in zatrepeta nebo, ko gre očitno za novo nebulozo, s katero oblast-slast poskuša prikriti ustvarjanje pogojev za potešitev lastnega pohlepa? Kot prvo, mislim, da se vsi skupaj preveč ukvarjamo z Ivanom. Čas bi že bil, da ga izselimo iz javnega prostora in naših misli ter ga prepustimo narcističnemu životarjenju med svojimi. Tako pa: Ivan bo porihtal zdravstvo, Ivan bo porihtal šolstvo, Ivan bo porihtal kulturo, Ivan bo porihtal državno upravo, vojsko, policijo in ustavo. Globoko sem prepričan, da bo Ivan, podobno kot po vsakem mandatu, pustil zmedo, razsulo v državnih podjetjih in kopico dilem ter lačnih otrok, ki jih bodo znova morali reševati nasledniki. Če nič drugega, bi bil čas, da se vprašamo po zdravju našega spomina in se vrnemo v obdobje, ko so gospodarstvo obvladovali Starina-Kosmova, Herr Bavčar in seveda Ivan. Živilsko-prehrambeni steber in tr...

       Ključni problem fašizma je, da hoče spremeniti družbo v terapevtsko ustanovo, ki bo služila ljudem z očitnimi psihopatološkimi odkloni in frustracijami. Le pomislimo, kdo se ogreva, da navzven, z dvignjeno desnico izraža pripadnost določenemu mišljenju, gibanju, stranki. Fanatiki? Tudi, predvsem pa gre za ljudi z razsutim ali še neizoblikovanim osebnostnim značajem. Takšni potrebujejo vodjo, takšni potrebujejo ideje, da se jih oprimejo, ker nimajo lastnih, in potem kot krdelo sledijo alfa samcu ter uresničujejo njegove blodnje. Blodnje o veličini in izginulih mitih poganjajo polčloveka, da se znaša nad drugimi, predvsem nemočnimi. Njegovo razsuto življenje tako ponovno dobiva smoter, ta pa je trpinčenje sočloveka, dokler se slednji ne pridruži blodnjavemu orkestru ali ne umre. V vsakem primeru gre za konec človeških lastnosti, za izgubo empatije, občutka za solidarnost. Blaznost postaja ključna vsebina psihoze, ki se skuša uveljaviti kot prevladujoči družbeni ...

       Ja, odkrili so še en program, ki vtika nos v našo zasebnost. Tokrat gre za rusko uporabniško orodje Max. Pobira podatke s telefona in vdira ter črpa informacije iz nameščenih aplikacij. No, podobnih programov, kot je omenjeni Max, je nekaj deset na svetu. Med najbolj razvpitimi in tehnološko najbolj dovršenimi so: Pegasus, Predator, FinSpy, Hermit … A če so bila prvotna orodja zasnovana za nadziranje in omejevanje organiziranega kriminala in spremljanje delovanja vohunskih organizacij, sodobna brskajo po informacijah navadnih državljanov in poskušajo zajeti podatke, ki se nanašajo na tržne izbire ter politično naklonjenost in privrženost. Kapitalizem se je torej odločil, da dokončno povozi svobodni trg, avtokrati pa so se odločili vzeti v precep vsakogar, da bi vzpostavili podatkovne baze za kasnejše izsiljevanje naklonjenosti in prisiljevanje k poslušnosti. Pravzaprav se je slednje vseskozi dogajalo, zdaj "radovedne podlosti" dobivajo zgolj tehnološki obraz. ...

       Glede na številne komentarje o umetni inteligenci se mi vedno bolj dozdeva, da govorimo o rojstvu boga. Ne, obstoječi svet res ne potrebuje še ene avtoritete, da se ji bomo ponižno klanjali. Še manj nadzora in omejitev, da bi porajajočega boga obdržali znotraj imaginarnega carstva. Naj um in tehnologija svobodno poselita svet, da bo človek sam sebe lahko prepričal, kdo je dejanska ustvarjalna sila stvarstva oziroma kdo je na najboljši poti, da to postane. V ZDA, kjer po eni strani večina verjame v transcendenco, a po drugi nobeni verniki na tem svetu ne izražajo tako pogosto in goreče dvomov v sam obstoj božjega, poskušajo informacijsko tehnologijo izkoristiti za ponovno obujanje krščanstva. Ja, prav ste slišali, Stara in Nova zaveza ter kopica apostolskih pisem so premalo, da bi sodobni človek še verjel v nebesa in monoteistično singularnost. Piše se novi evangelij, evangelij tehnološke dobe in ljudje bomo postopno prestopali meje telesnosti in vstopili v dob...

       Po poraznih obtožbah, kakšno finančno luknjo v proračunski blagajni je pustila prejšnja vlada v Podalpski domačiji, so začele deževati napovedi, ki kažejo, da nas bodo "sanatorji" v nekaj letih pripeljali iz dežja pod kap. Tako opevani interventni zakon ni nič drugega kot deska za pospešeno drsenje v denarno brezno. Ja, danes ti nekaj malega dajo, da čez čas lahko zahtevajo vračilo s krepkimi obrestmi. Ne bosta se zamajali le zdravstvena in pokojninska blagajna, izropan bo tudi sklad za zeleni prehod, na dostopna stanovanja in starostno oskrbo pa lahko kar pozabimo. No, vsekakor ne bo šlo za klasično plenjenje, ampak odpustke bogatim, da bodo na račun skupnega dobra postajali še bogatejši. A ker nobeno kosilo ni zastonj, bodo "dobronamerni" politiki, ki obračajo družbeno kolesje v smer potešitve zasebnih apetitov, verjetno neposredno deležni radodarnih daril. Se razume, iz našega denarja in na račun zmanjšanja skupnostne lastnine. V Združenem kraljestvu smo p...

       Priznati moram, da sem v rahli dilemi. Nazadnjak Trump brani nedotakljivost umetne inteligence, medtem ko ji "napredni" demokrati poskušajo na vsak način spodrezati krila. Skrajni čas bi že bil, da si človeštvo neha zabijati avtogole zaradi lastne omejenosti in dovoli znanosti, da mu pomaga preseči frustracije, neutemeljene strahove in moralne, verske predsodke. Kaj pravzaprav vemo o umetni inteligenci? Nedavne napovedi, da bo požrla na milijone delovnih mest, so se pokazale za neutemeljene. V veljavi je spet pravilo, da znanstveni dosežki povečujejo povpraševanje po kadrih in omogočajo hitrejši dostop do boljšega dela. To, kar potrebuje znanost, je pametni predsednik, naklonjen razvoju, trdi Trump. Sam lahko le skromno prikimam, da se tokrat z njim globoko strinjam, a z enim bistvenim poudarkom. Znanost in razvoj potrebujeta "pametne" voditelje le, da ju ščitijo pred kapitalističnimi dvomi in plebejskimi strahovi. Če kje, je treba prav v znanosti dosledno sp...

       Rezultati o bralni pismenosti v raziskavi PISA 2025 so vrgli na noge zaskrbljeno javnost. Naši "nadobudneži" so izgubili več kot 50 točk glede na predhodno merjenje. Nekateri celo dokazujejo, da se pozornost, vztrajnost in sposobnost presojanja poslabšujejo s ponudbo in opravilnostjo pametnih telefonov. "Digitalna demenca!" strašijo. Govorijo, kot da živimo v svetu presežkov in so manj razgledani njegova neposredna grožnja. Kakšno pretvarjanje! Mar res zgolj geniji hodijo po naših ulicah in tisoči niso zaznamovani s strankarsko pripadnostjo ali pokornostjo do delodajalcev, partnerjev, staršev in drugih nadrejenih? V takšnem svetu razmišljanje ni vrlina. Je lastnost neprijetnih, težavnih ljudi, ki drezajo v mnenjski monopol vodij. Pozabljamo, da je razmišljanje zahteven in naporen kognitivni proces. Od ljudi terja znanje, vztrajnost in pogum. Ni enostavno reči, da se z nečem ne strinjaš, prehitro te namreč razglasijo za odpadnika, fašista, praznoglavca, tudi p...

       Bi bil Homo sapiens brez domišljije še vedno človek? Misel sama je premalo za izdelavo kamene sekire, kaj šele za snovanje digitalnega sveta in navidezne resničnosti. Za prehod iz bitja, ki se usmerja izključno v lastno preživetje, v človeka, ki loči med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, je potreben občutek za čas. Le takšen človek ve, kam potuje, in ključna pri njegovem potovanju je domišljija. Brez nje ni zrenja v lasten in nikakršni napredek. Tudi nebesa in bogovi niso nič drugega kot starodavno hrepenenje po popolnosti. Recimo, da je to utemeljitev transhumanističnega razvoja. Starodavni cilj, ki si ga je podredila zgodnja oblast, da bi gospodovala nad nepredvidljivim ljudstvom. Binarni svet, delil se je na tuzemstvo in onstranstvo, je tisočletja zaviral prvotno človeško hrepenenje po lastnem preseganju. Politika obvladovanja je bila močnejša od potrebe po napredku. S humanizmom je človek spet začutil sebe. Se postopno otresel zamegljenih prepriča...

       Zadnje čase se ne pogovarjamo več samo o tem, kako si podaljšati življenje, ampak že presneto resno razmišljamo o lastni nesmrtnosti. Dolgožitne vrste, kot sta praktično nesmrtna meduza Turritopsis dohrnii in grenlandski morski pes Somniosus microcephalus , dokazujejo, da genetski mehanizmi za kaj takšnega obstajajo. Nekatera drevesa (velika sekvoja, čopasti bor, patagonska cipresa, tisa …) dosežejo starost tudi nekaj tisočletij. Narava je po eni strani postavila biološke omejitve, po drugi pa s posameznimi primeri dokazuje, da je življenje prek razumnih meja še kako možno. Razvozlati moramo le še procese, povezane z obnovo in pomladitvijo telesa, in smo na konju. Toda znanstveniki so podobno razmišljali tudi, ko so se povezali okrog projekta človeškega genoma (Human Genome Project - HGP). Trinajst let (1990-2003) so določali zaporedja vseh baznih parov. Po silovitem navdušenju, ki je sledilo končanemu delu, so ugotovili, da preprosta domneva: en gen = ena bel...

       Pluriverzum je dinamično dogajanje medsebojno odvisnih perspektiv. Povedano drugače, naše vesolje, univerzum, zaznamuje pluralno prepletanje različnih in brezštevilnih dogodkov. Kvantni fizik Christopher Fuchs ga opisuje kot živo skupnost sedanjih trenutkov. Einsteinova relativnostna teorija namreč obravnava vse časovne točke enakovredno. Po njej ni vesoljske dinamike, v kateri bi resničnost šele nastajala. Ni preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Dojemanje stanja je odvisno od tega, iz katere perspektive ga opazujemo. Iz enega zornega kota se nekaj šele razvija ali že propada, medtem ko pogled iz drugega pokaže, da gre za dokončno izoblikovan, dovršen potek. Temu bi lahko tudi rekli sočasnost časovnih perspektiv. Einstein stvarnost opisuje kot štirirazsežno vesolje, ki ga določa statičen prostor-čas. Ja, tako bi bilo, če bi se današnje vesolje dejansko razvilo iz singularnosti skozi "veliki pok". A se očitno ni, saj pluriverzum ponuja številne druge možnost...