Koliko je ura?

     Ura je naprava, s katero merimo čas, bi lahko rekli poenostavljeno. Toda ali je čas sploh merljiv, tako kot so višina, dolžina, obseg, sila, teža, količine …? Če govorimo, da je vesolje brezčasno, neskončno, potem nima začetka, ki ga je zaznamoval veliki pok in konca, ki naj bi se končal z raztrganjem prostora, s kozmično smrtjo. Nima preteklosti in ne prihodnosti. Toda ali je tako tudi s stvarmi, z odnosi med njimi in s pojavi znotraj kozmičnega prostora? Vsekakor ne! Ko se pojavi gravitacija, stvari zaznamujeta gibanje in dimenzija prostor-čas. Trajanja so prostorsko in časovno pogojena, sam čas pa je odvisen od ukrivljenosti prostora. Zaenkrat si fiziki še niso enotni ali gre za lokalni pojav, individualno percepcijo ali občo vesoljsko dimenzijo. Nesporno je, da je čas v vsakem primeru povezan z dogajanji, s spremembami, gibanjem. Če ima nekaj svoj začetek in konec, lahko izmerimo trajanje. Nespremenljivi pojavi nimajo notranje dinamike, so praktično večni oziroma trajajo, dokler obstoji vesolje, v katerem so prisotni. No, takšnih primerov brezčasnosti v našem vesolju ne poznamo. Precej za to poskrbi entropični termodinamični proces, medtem ko smo možnosti za ponovno vzpostavljanje reda, sintropijo, šele dobro začeli spoznavati. Toplota tako ne postaja večni odpadek, ampak v svetu živih struktur predstavlja potencialno energijo, ki gradi snov in se v njej skladišči. Ali čas dejansko obstaja kot del Einsteinove prostorske dimenzije vesolja ali pa je izdelek zavesti, niti ni pomembno. Na človeka samega ima neposredni vpliv in to z merjenjem trajanja živih struktur. Med drugim omogoča kakovostno spremljanje metaboličnih procesov in njihov vpliv na upočasnjevanje ali pospeševanje staranja.