Nezaposleni

     V Avstriji so dolgožitje očitno živeli, ne le o njem razmišljali, že pred dobrimi 30 leti. "Predčasni odhod v pokoj najbolj vpliva na zdrava stara leta," so poročali časniki o najmlajših upokojencih v Evropi. "Tečejo kot gazele, skačejo kot zajci, potujejo v daljne dežele, plešejo na ledu in se potijo v savnah. Noben hrib jim ni previsok, nobena voda pregloboka. Nedvomno ne gre za telesno in duševno izčrpanost. Rahlo osiveli panterji in panterice so naravnost odličnega zdravja," je povzemal tiskovna poročila naš vidni psiholog, profesor in avtor Vid Pečjak. Seveda so že takrat poročali o družbeno-gospodarskem krču, ki ga bodo doživele socialne države zaradi starajočega, delovno neaktivnega prebivalstva, ki noče umreti. "Čemu neki," so pisali, "saj dobivajo pokojnino redno 14-krat na leto. Tako si lahko privoščijo že ustaljeni šesttedenski jesenski dopust na Mallorci. Tam potem berejo, kakšne skrbi ima zvezni kancler na daljnem Dunaju. Naj jih kar ima, si mislijo, saj končno še ni v pokoju," je Pečjak šaljivo povzel ironijo na račun avstrijskih upokojencev. No, danes, ko se z demografskimi problemi vedno bolj praznega kadrovskega bazena soočajo domala vsi predsedniki vlad po Evropi, visok upokojenski standard pa postaja pravilo, ki si ga politiki ne upajo spotakniti, še vedno opazimo le malo konkretnih spodbud, s katerimi bi starejše prepričali, da nadaljujejo delovno aktivno življenje oziroma sprejmejo neko prilagojeno zaposlitev. Recimo, ne poznam razpisa, s katerim bi poskušali pridobiti upokojence, da bi se udeleževali zaposlitvenih programov. Nihče od odgovornih niti slučajno ne pomisli, da bi se načrtno lotil izobraževanj za izboljšanje spomina in kognitivnih sposobnosti pri starejših, ključnih za zdravje in opravljanje poklicnega dela.