Revolucija

     "Dokler Prekmurec ne bo lačen, se ne bo premaknil ali uprl," je za časopis Delo izjavil umetnostni zgodovinar Janez Balažic. Zanimivo! In komu naj bi se sestradani Prekmurec uprl? Ko telo nima iz česar več črpati energije, oslabi in je dejansko prešibko za pošteno rogoviljenje, kaj šele za spodoben upor. Lačni ne gradijo prihodnosti, ampak z maščevanjem poravnavajo račune. Klopčičevi verzi: "Grad gori, grof beži, vino teče, naj še teče kri," precej zgovorno povzemajo puntarsko zgodovino poznega srednjega veka v Podalpski domačiji. No, tudi revolucionarna dejanja, s katerimi naj bi osvobodili zatiranega človeka, so zaradi neobrzdanega maščevanja na slabem glasu. "Novoosvobojeni" naj bi se posluževali natanko istih metod kot vojske, ki so varovale privilegirane manjšine in so z brutalnimi masakri poskušale prisiliti neposlušne uporniške glave k ponižanju ter poslušnosti. Maščevanje je obča lastnost tako poražencev kot zmagovalcev. S povzročanjem trpljenja nasprotnikom si dajejo eni in drugi duška. V kraških globelih bi človeške kosti izkopavali ne glede na to, kdo bi se dičil z zmago nad fašizmom, zato so vsakršni očitki odveč. In prav zato človeštvo bolj kot kadarkoli prej potrebuje revolucijo. Seveda ne kot nasilni odgovor na obstoječe zastale odnose, ampak kot osvežitev in korenit mišljenjski preobrat. Sam pojem 'revolucija' še zdaleč ni tako krvavo revolucionaren, kot ga pojmujemo danes. Izraz izhaja iz astronomije in opisuje kroženje nebesnega telesa okoli drugega. Smisel prelomnega preobrata je beseda dobila z objavo Kopernikovega dela O kroženju nebesnih sfer  leta 1543. Z njim je sloviti astronom zrušil ptolomejski svet in cerkveno dogmo o Zemlji kot središču vesolja.