V pričakovanju

     Evropa se topi v vročini. Čez kakšen mesec se bo že hladila v pobesnelih nevihtah in poplavah. Če koga še skrbi, koliko delovnih mest bo odnesla umetna inteligenca, ga bodo pričujoči vremenski ekstremi nekoliko pomirili. Ja, treba se bo temeljito preobraziti, se na novo organizirati in investirati izdatna sredstva v tehnološki preboj za obstoj same vrste. Če je bil še do nedavnega denar ključna človekova motivacija, zdaj to postajata voda in hrana. Le kaj ti pomenijo milijoni, če zemlja ne rodi, ujme pustošijo po naseljih in bivališčih, zmanjkuje energije, ker so zmogljivosti vodnih tokov omejene oziroma se jih ne da načrtovati. S podtalnimi zbiralniki ne znamo gospodariti. Zaradi intenzivnega kmetijstva gladina podtalnice upada, koncentracije strupov v njej pa naraščajo. Po drugi strani imamo očividno premalo umetnih zbiralnikov, da bi se brezskrbno prebili čez sušna obdobja. Ne le vodna oskrba, zapletati se bo začelo tudi pri dobavi elektrike in ogljikovodikih. Vojne špekulacije so krepko zarezale v našo gospodarsko učinkovitost in osebno blagostanje. Zasebne hiše in stanovanjska naselja bodo vedno bolj odvisna od avtonomnih virov. Fotovoltaični paneli, vetrnice in geotermalne ploščadi očitno postajajo avtonomni energetski zajemi bodočnosti, homo energeticus pa vrsta, v katero se bomo prerodili. A nekateri nazadnjaki se še vedno ukvarjajo z demografskimi računicami, kako spraviti na svet čim več "podnebnih revežev", otrok, ki jim prav nihče ne bo mogel jamčiti bodočnosti. To, kar doživljamo v Ceuti, je namreč šele začetek. Prihodnost so človeške horde, ki se bodo z upostošene zemlje selile proti zelenju. Ja, državljan, jutri ti bodo potisnili v roke puško, da boš branil še tisto malo nepresahlih vodnjakov!