Transportni organizmi

 

    "Geni nikakor niso nekaj, kar bi organizmi porabljali, saj so geni tisti, ki uporabljajo organizme," je zapisal avtor Sebičnega gena Richard Dawkins v delu Genetska knjiga mrtvih. "Geni so neposredni vzroki, drugače evolucija z naravnim izborom ni mogoča," so prav tako njegove besede, ki vnašajo nemalo zmede v znanstveno srenjo. A če bi ne bilo tako, potem bi se verjetno življenje ustavilo, še preden se je pravzaprav začelo. Tako pa že na prvi pogled samo razmnoževanje vrst nima drugega pomena, kot da potomci služijo za transport genom! No, slednji propadejo skupaj z organizmom, ki jih prenaša na druge organizme. Propadejo, a informacije oziroma zapisi za encimske in beljakovinske kombinacije ostajajo praktično neuničljive. In ko jih bomo enkrat znali prebrati v vsej njihovi polnosti, bomo presneto veliko izvedeli tudi o tem, kako je evolucijski izbor botroval razvoju posamezne vrste, recimo človeka. Seveda tukaj ne gre za človeka na splošno, ampak točno dotično osebo, ki prenaša določeno DNK. Če bi bilo drugače in bi geni ne izzivali okolja oziroma bi ne bili vzrok za spremembe, bi zagotovo vsi imeli iste barve oči in do popolne podobnosti razvite možgane. Tako pa, izbor, ki ga nenehno izzivajo geni, odlično opravlja svoje naloge. Le poglejmo, do kam je prignal našo vrsto. In prav po zaslugi informacij, ki se transportirajo skupaj z genomom, kromosomi ter celicami v prihodnost, geni namreč ne morejo preživeti brez imanentnega okolja, bomo postali nesmrtni. Pa ne le to. Človeštvo bo lahko povratno obujalo prednike, posameznike, vrste, podvrste v življenje po mili volji. Postali bomo odrešeniki lastne usode. Če je biologija do zdaj uspešno raziskala zgolj smrt, prestopamo na raven, ko bomo raziskali še življenje!