Medenična teologija

 

    Medenična teologija se ukvarja s preprostim vprašanjem, kako spremeniti čisti užitek spolnosti v odgovorno dejanje, všečno Bogu. No, glede na to, da je človeka z užitkom obdarila narava, Boga pa si je umislil zaradi nekakšnih eksotičnih etičnih spodbud, bi pričakovali, da je odgovor preprost, ampak še zdaleč ni tako. Tisočletja so namreč minila, ko bi medenična teologija lahko dojela smisel in povezanost vprašanj in bi znala ločiti med prirodnim in duševno-duhovno ustvarjalnim. A se je očitno nekaj zalomilo pri iskanju odgovora. Zato smo tam, kjer smo! V zanki duhovnosti, ki kljub visokoletečemu smotru nima odgovora na sila preprosto vprašanje. Kaj je smisel dejanja, ki Kranjce kratkočasi? Razmnoževanje ali občevanje, poglabljanje komunikacij? Pustimo ob strani, da se je božja avtoriteta spustila na zemljo in kar po domače opravila z neko Merjem tam v kanaanskem zakotju. Osebno sem prepričan, da gre za čisto pomanjkanje domišljije. Ljudski rod je obsodil Boga, da je opravil po človeško, ker mu takratni ustvarjalci božje besede niso znali najti adekvatnega užitka, ki pritiče izključno vzvišenim, božanskim bitjem. In kar so prvotni biblični pisci zajebali, zdaj medenična teologija poskuša popraviti. Temu raziskovanju 'božje besede' pravijo eksegeza oziroma hermenevtika. A očitno terminološko zapleten izraz še ne vodi do spoznanja. Zato se je verjetno Leon XIV. tudi odločil, da prekine zaplet, v katerega so se kot muhe lovile in lepile posvečene glave. Z okrožnico Magnifica Humanitas se spolna morala in kulturni boj umikata socialni pravičnosti! A lej ga zlomka. Novi papež se niti ne zaveda, da se tudi socialna pravičnost največkrat poraja med nogami. Usoda bitja se določa, ko še niti ni spočeto!