Butalski policaji

 

    Včeraj je bil dan varnosti. No, vsaj nekdaj so 13. maj praznovali vsi, ki so se čutili poklicani, da skrbijo za varnost državljanov brez pooblastil. Že dan kasneje pa smo znova utonili v zgodbe o prijetih kurjih tatovih in neizprosnem pregonu organiziranega kriminala. Slednje se sliši neverjetno imenitno, celo nekoliko vzneseno. Pomislite, organizirani kriminal, tolpe, ki jim brez naprednih metod in sredstev izjemno težko prideš na sled, jih spremljaš in ne nazadnje pospraviš za rešetke. Vsekakor gre za zanimivo in nadvse pronicljivo detektivsko delo, v katerem praktično hkrati sodelujeta pravosodje in krivosodje. Prav zaradi same izjemnosti, ki jo občutimo ob sintagmi "organizirani kriminal", so se podalpski policaji preimenovali v policiste. Beseda policaj je namreč zvenela preveč slengovsko, butalsko. A organizirani borci proti organiziranemu kriminalu so vendar nekaj čisto drugega, bolj imenitnega, čeprav ne ravno tudi učinkovitega. No, da povemo bolj jasno: policaji lovijo kurje tatove, policisti pa čisto ta prave kriminalce, takšne z zvezami. Pravi kriminalci namenjajo največ denarja prav za podkupnine. V žepu imajo tako sodnike kot politike, izvršilno, zakonodajno in sodno oblast. Vsaj tako kažejo vsakdanji pripetljaji v Podalpski domačiji. In ker imajo organizirani kriminalci dobre trenerje, ki jih neprestano nadzorujejo, spremljajo, jih preganjajo, je njihove organizacije težko razbiti. Postajajo namreč vedno bolj izurjeni in odporni. Ko policisti razbijejo eno mrežo, vznikneta takoj dve novi, bistveno bolj pretkani in dejavni, vpeti v širše družbeno dogajanje. Lov na organizirani kriminal bi tako lahko poimenovali tudi kadrovsko prečiščevanje in osveževanje podzemlja. Milčinski bi zagotovo to povedal bolj sočno!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Preprosta resnica

Slika
          Težko je reči, kdaj je prvič začutil. Prišlo je tako nepričakovano. Še do včeraj poln moči, izjemno urnega koraka in bistrih misli. Vsak dan je kot za šalo prehodil nekaj sto višinskih metrov in dobrih deset kilometrov, se spopadal s časom, premagoval sebe samega. Pa so ga bolečine v mečih ustavile prvič! Ni jim namenjal kakšnega pomena, ampak se je naslednji dan odločil, da pospeši vzpon. Znova so ga meča prisilila k počitku. Tokrat za dobro minuto. In potem se je začelo. Z vsakim vzponom je večkrat postal. Kmalu že po šestdesetih, sedemdesetih korakih, in zdaj je bil čas tisti, ki je zmagoval. Celo na revnem so ga ustavljali krči v mečih. Vedno daljši so bili postanki, da so popustili, mu dovolili nadaljevati. Sebi se je zdel precej klovnovski, ko se je sprehajal po mestu in buljil v izložbe, kot da ga zanima tisto tam notri. Utrujen, s pekočim prehajanjem v mečih je bolščal v steklo; včasih je opazoval le bel papir izpraznjenega prostora a...
Preberi več »

15 metrov pod gladino

Slika
    "Amputacija, amputacija," je odgovarjal že nekoliko naveličan, ko je moški s turobnim pogledom vnovič in vnovič pogledoval proti njemu. Bil je namreč njegovo edino upanje, ki bi še lahko obrnilo tok dogodkov. Le nekaj sob naprej je ležala njegova žena. Težka sladkorna bolnica. Stopalo ji je dobesedno zacvetelo in zdravljenje ni pomagalo več. "Verjetno ne razumete, ampak resnično nam zmanjkuje časa," je ponovno začel zdravnik. "Živci so težko poškodovani. Operacija za izboljšanje prekrvavitve ni prinesla izboljšanja. Ne morem in ne moremo spodbuditi imunskega odziva," je nadaljeval.       "Ja, kaj to pomeni?       "Le kaj mislite, kaj lahko pomeni?" Moška sta začela s pogledi tehtati drug drugega. Zdravnik je porival obrazec za odobritev podkolenske amputacije, človek na drugi strani mize, ga ni in ni hotel prevzeti. "Ne vem, kaj naj vam še rečem, kako naj vas prepričam, da je življenje vaše žene resno ogroženo. Ne, ne gre...
Preberi več »

Preživeti sebe

Slika
     Očitno je pokojninski sistem toliko nedohranjen (1) in potrebuje korenite spremembe, da bo sposoben slediti vitalnim potrebam starajočih. Zaenkrat še zmeraj deluje kot nekoliko bolj toga, konservativna zavarovalnica za starost. Tekoče prispevke zaposlenih prenakazuje v pokojnine, in pri nizki dodani vrednosti le ti res ne morejo slediti inflaciji in potrebam njihovih prejemnikov. O kakršnih koli naložbah sistema ne moremo govoriti, ker jih preprosto ni. Vse poteka po pravilu iz rok v usta. In da bi sistem posloval kolikor toliko vzdržno mu država vsako leto primakne 15, pa tudi več odstotkov, nekaj borega dobi tudi s strani Kapitalske družbe, ki naj bi praktično zagotavljala sredstva za pokojninsko blagajno. Leta 2023 je tako prispevala celih 65 milijonov k skupni vsoti zbranih sredstev 7,3 milijarde evrov. Nič čudnega, da imajo potem številni prebivalci v Podalpski domačiji upokojence za zajedavce in glavne krivce za siromašenje družbenega standarda.  Verjetn...
Preberi več »