Žrtve pohotnega pohlepa

 

    Kako le pojasniti šestletnemu otroku, da mama ne more priti k njemu, kadar bi si on to želel, ker je sužnja kapitala. A ne le ona! Žrtve slednjega so tudi stari starši, saj morajo skrbeti za naraščaj, ko se starši razdajajo za dobičke drugih. Ja, kako prijetno je lahko življenje bogatih rentnikov, če upoštevamo, da za njihovo blagostanje tregajo najmanj štirje. Dva popolnoma brezplačno. In zakaj? Da bi spravili do kruha potomstvo, ki si bo kupovalo avtomobile na kredit, da se bodo lahko vozili ob uri na delo, kjer bodo na račun lastnega zdravja in družinske sreče drugim ustvarjali dobičke. To je začarani krog usode in ne zodiak, ko lahko že vnaprej povemo, kako se bodo iztekle prerokovalske črte zgaranih dlani. Je resnično edini smoter demografije, da načrtuje bodoče armade, ki bodo garale za enega črnega enega belega in padale na bojnih poljih kapitalističnega pohlepa. Očitno, in človeštvo v vsem obdobju evolucije ni zmoglo toliko zavesti, da bi lahko prekinilo to dolgotrajno delitev na gospodarje in sužnje. Sužnjelastništvo je zaenkrat večen red, ostale družbenoekonomske formacije, kot so jih poimenovali sociologi, so zgolj preoblikovanja, kozmetični popravki prvotnih izkoriščevalskih oblik. Ne glede, kako se človek imenuje: suženj, hlapec, tlačan, razsvetljenec ali potrošnik, vedno je samo orodje v rokah lastnikov proizvajalnih sredstev, pa naj si o sebi še tako dobro misli. Ako se izrazim nekoliko bolj vulgarno, bi rekel, da naša socializacija ni nič drugega kot desetletni uk, kako nastaviti rit pohotnemu pohlepu.