Trenutek samobitnosti

     Sebstvo je prepričanje o sebi, medtem ko je ego največkrat naduto poveličevanje sebe. Zato je še kako pomembno, da zasnujemo samobitnost na podlagi sebstva, ne pa lastnega poveličevanja. No, pravzaprav gre za dva presneto avtentična pojma, ki le v pravi razvojni soodvisnosti oblikujeta čvrst človeški značaj, osebnost. Brez avtonomnosti sem namreč zgolj trhla barka na razburkanem morju. Po lastnostih, ki se jih zavedam ali so nezavedno prisotne v meni, sem lahko čudovita oseba, vendar če nimam zavedanja o samobitnosti, lahko moralno in v odnosu do soljudi, kaj hitro skrenem. Prav odsotnost oziroma nezavedanje o slednji je botrovalo nacionalnemu izrojevanju, kolaboraciji pod vodstvom domačega klera s fašističnimi silami med 2. svetovno vojno. Naravnost čudoviti fantje in dekleta so pokleknili pred tujim gospostvom, ker jim je tako veleval čut dolžnosti, v katerem ni bilo trohice zavedanja o osebni in nacionalni samobitnosti. Katolicizem je ljudi, predvsem mlajše generacije, preobrazil v stroje, ki so jih upravljale tuje roke. No, drugače tudi ne more biti pri veri, ki ponuja odrešitev na onem svetu, na tem pa zgolj trpljenje. Se lahko narod zanese nase, če njegovi pripadniki nimajo krepkega prepričanja v lastno samobitnost? In, se lahko posameznik opre na moč svojega prepričanja in argumentov, če dvomi, da mu bo uspelo o njihovi vrednosti prepričati druge. Prava osebnost vedno odrašča tudi s prepričanjem, da sta poleg razuma, neodvisnost in svoboda edini sili, s katerima se človek lahko postavi na lastne noge!