Žive naj libertini ...

 

    Ne vem, ali se nazadnjaki sploh zavedajo, čigavo pesniško zapuščino slavijo na 8. februarja dan? Zame je to vsekakor prijeten spomin na domačega libertina, ki je že pred dobrimi 200 leti izzival konservativni um naših krajev. V tistem času je bil Prešeren najboljši pesnik med advokati in najslabši advokat med pesniki. Vedeti moramo, da je bila to doba romantike, in takrat so se mnogi preizkušali v takšnem in drugačnem rimanju, tudi advokati. Pravzaprav vsi, ki so se količkaj imeli za razumnike, za cvet nacionalnega občestva in so poleg slovenščine bistveno bolje šprehali nemško. Kakorkoli že, s Prešernom in njegovimi sodobniki je poletela podalpska nacionalna zavest. Prešeren sam je stal ob vznožju revolucije narodov, in je umrl na njenem izteku. Še na začetku zime 1848 je bil opasan z nabojnikom in nosil puško po Kranju, dokler ga vodenica ni položila v posteljo. Odločno se je zoperstavil nemškemu nacionalizmu, čeprav je odlično mislil in pisal prav v tem jeziku. Takrat je bilo govoriti in čutiti popolnoma nekaj drugega. Pravo nasprotje domobrancev slabo stoletje kasneje, ki so sicer sebe imeli za Podalpske domačinarje, tudi govorili so po njihovo, a čutili vzvišano, rajhovsko. Hlapec ostane hlapec, če se ne naleze libertinstva, svobodoljubja in svobodomiselnosti. Libertini so bili prvotno osvobojeni rimski sužnji. "Libertinizem" pa je v svojem slabšalnem pomenu uporabil John Calvin za nasprotnike cerkvene discipline v 16. stoletju. Kdor takrat ni verjel v Edinega, je pač gorel in mrazil duše drugih, namesto grel!