Camera obscura
Camera obscura pomeni temno sobo. Besedna zveza nam je znana iz sveta fotografije oziroma razvoja analognega fotografskega aparata, v katerega lovimo zunanje podobe. Zapisujejo se obrnjene na glavo in zrcalno preslikane. Nekaj sličnega se dogaja tudi v naših možganih. V njih se steka na milijone podob, vtisov, zaznav, ki jih morajo oblikovati v razumno sliko. A medtem ko so ukloni pri cameri obscuri z vstopno luknjico prave velikosti praktično zanemarljivi, tega ne moremo reči ravno za človeški senzorični sistem. Zaznavne motnje so pogoste. Še posebej, kadar gre za zaznavno otopelost, kakršna je recimo slaba gibljivost očesne leče. Takrat so informacije, potrebne za izračun stanj, pomanjkljive, obdelana resničnost pa temu primerna, če ne celo napačna. Možgani, ki pravzaprav brez težav razlagajo sliko v pravi projekciji, nam le površno poročajo o njej. Podobe so zabrisane. Zaradi odsotnosti bolečine, prizadetega sluha, vonja in okusa se telo ne odziva opozorilno. Tako je, kadar so v okvari senzorični sistemi ali centri za njihovo spremljanje. Drugače pa je, ko zaznavni sistemi sicer delajo dobro, a se slike, zaznave izrisujejo na osnovi potvorjenih spominskih vzorcev. Ne vemo, gre za napačno preračunavanje korteksa ali delovanje kemičnih filtrov, ki sicer prave izračune pačijo, spreminjajo v privide. Zanimivo, tudi možgani ždijo v nekakšni temni sobi, podobni cameri obscuri. So le izdatneje opremljeni za obdelovanje celovitih informacij. Imajo pa to sposobnost, da lahko obarvajo svet popolnoma po svoje!

Komentarji
Objavite komentar