Korupcija

 V Podalpski domačiji smo po kratki razpravi in velikih obetih sprejeli zakon o SKOK-u. Sprejeli smo še enega izmed tragično neučinkovitih predpisov, ki bodo grenili naša življenja za pičle rezultate. Ključna težava je, kako dokazati nekaj, kar se dogaja ob nepoznanem času, na nepoznanem kraju, z nepoznanimi vsotami. Ja, prav v tem tiči kavelj. Proces podkupovanja je nekaj, dokazovanje pa čisto nekaj drugega. Edino, kar lahko rečemo "za prmejduš" je, da bo koruptnih dejanj res manj, ampak izključno zato, ker bodo njihovi akterji previdnejši in bodo podkupovanje opravljali z bistveno več finančne spretnosti in pazljivosti. Ne, korupciji preprosto ne moremo stopiti na prste, še posebej ne z nekimi predpisi in kljub zagnanosti poslancev, ki zakone sprejemajo za narodov blagor. Korupcija je namreč dobesedno vtkana v smisel naših življenj. Je naš vzgojni smoter, če že tako hočete. Nekdo je pred desetletji izjavil: "Vse je naprodaj, tudi človek, le pravo ceno mu morate postaviti!" Recimo, vlada nagrajuje bednike z drobižem, bogatejše pa z davčnimi režimi, da lahko nakopičijo še več denarja. Čemu? Ja, da ne bi odšli drugam. In temu pravimo državotvorno dejanje, ne podkupovanje, kar v bistvu je. Torej družbi lahko škodimo čisto zakonito ali nelegalno. Prvo ni korupcija, ker takšno dejanje odobrava sam zakon, drugo ni, ker je podkupovanje nemogoče dokazati. Le zakaj funkcionarski otroci ne iščejo služb na cesti ali preko agencij za zaposlovanje? In čemu le prejemajo člani nadzornih svetov, ki zastopajo lastnike, visoke denarne nagrade? Tu se pravzaprav vse skupaj začne. Vsako koruptno dejanje ima za cilj olajšati posel ali življenjsko usodo, in kaj od tega je res podkupovanje, kaj pa običajna skrb za preživetje?