Genetska dediščina

     Nekateri hlapčevsko klanjanje razumejo kot zunanjepolitični blagoslov. Sam na to gledam izključno kot posledico izražanja genov, ki aktivirajo preživetveni nagon, posredno pa vplivajo na psihofizično sestavo posameznika. Prav zato izdajalstvo samo po sebi še zdaleč ni zgolj pridobljena značajska lastnost, ampak je evolucijsko vgrajeno v vedénje določenega dela populacije. Izdajalstvo je v vsakem pogledu arhetipsko. Moč samega izražanja se krepi ali izničuje v nezavednem, navzven pa se kaže kot tipično posameznikovo obnašanje. Izdajalske osebnosti tako ni mogoče pozdraviti, kot s prehranskimi dopolnili ni mogoče spodbuditi inteligentnosti. Obe sta namreč zapisani globoko v genomu, sprožita pa se v primernih okoliščinah. Če se izrazimo evfemistično, je izdajalstvo posledica evolucijske genetske napake. Danes že lahko znanstveno pojasnimo in prikimamo znamenitim Cankarjevim besedam: "Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni!" Samo poglejmo ključne vrednote domačih nazadnjakov: vera, dom, družina, pa bomo takoj videli pri čem smo. Omenjene pojme zaznamuje ena beseda: SLUŽITI! In z njo se namreč naše podrejanje dobesedno začne. Služimo bogu, služimo domovini, služimo družini, služimo takšnim in drugačnim gospodarjem, služimo vazalom nad nami …, služimo, da sploh preživimo v današnjem svetu poslušnosti in ponižanja. Ja, Cankar postaja hudičevo aktualen, prav v trenutku, ko se je naša zavest že povzpela do meje, ko čutimo, da nam klečeplazenje in ponižnost  nista ravno najbolj v ponos. Verjetno tudi zato nekateri želijo preoblikovati zgodovinska dejstva, da bi bližnje prednike osvobodili enoznačnih sodb, a njihova novejša dejanja kažejo, da se genetske dediščine ni mogoče preprosto otresti!