Pluriverzum

     Pluriverzum je dinamično dogajanje medsebojno odvisnih perspektiv. Povedano drugače, naše vesolje, univerzum, zaznamuje pluralno prepletanje različnih in brezštevilnih dogodkov. Kvantni fizik Christopher Fuchs ga opisuje kot živo skupnost sedanjih trenutkov. Einsteinova relativnostna teorija namreč obravnava vse časovne točke enakovredno. Po njej ni vesoljske dinamike, v kateri bi resničnost šele nastajala. Ni preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Dojemanje stanja je odvisno od tega, iz katere perspektive ga opazujemo. Iz enega zornega kota se nekaj šele razvija ali že propada, medtem ko pogled iz drugega pokaže, da gre za dokončno izoblikovan, dovršen potek. Temu bi lahko tudi rekli sočasnost časovnih perspektiv. Einstein stvarnost opisuje kot štirirazsežno vesolje, ki ga določa statičen prostor-čas. Ja, tako bi bilo, če bi se današnje vesolje dejansko razvilo iz singularnosti skozi "veliki pok". A se očitno ni, saj pluriverzum ponuja številne druge možnosti, dogodke, ki tvorijo mrežo rešitev, odvisnih od tega, kako zastavimo vprašanje. Dogodek dejansko nastane šele, ko ga opazujemo in izmerimo. Do tega trenutka je v fazi nastajanja in se obnaša kot Schrödingerjeva mačka, za katero ne vemo, ali je živa ali mrtva, dokler škatle, v kateri je, ne odpremo. A kvantne posebnosti so nam bližje, kot si sploh lahko mislimo! Naši možgani so pluriverzum v malem. V njih odkrivamo, da je zavest tista, ki določa raven spoznanja in spomina. Živa snov neposredno vpliva na dogajanje in udejanjanje. "Stvari, ki jih zaznavamo, so pravzaprav najboljše ugibanje možganov," pravi nevroznanstvenik Anil Seth, "odvisne so od naše osebne zgodovine in prepričanj. Obstoječega nikoli ne vidimo takšnega, kot pravzaprav je!"