Zakon obratnega učinka


     Že polčetrto desetletje spremljam prehod Podalpske domačije v drugo Švico. Pravzaprav vse od trenutka, ko so tako imenovane "pomladanske stranke" napovedale Indijo koromandijo, sledim temu pospešenemu vrtenju koles. Demos je razpadel zaradi raznorodnih interesov, ki so iz evforije pripeljali do samoljubnega obračunavanja njegovih ustanoviteljev. S katastrofalnim polomom so končale tudi vse druge "pomladanske vlade", in to ne glede na to, kako so se obračali mašni plašči. Bog v nebesih, čeprav tako vneto prisegajo nanj, ni podprl nobene in maše za domovino so se izkazale za čisto prave nebuloze brez učinka. Ko nazadnjaki sebe razglašajo za "vigred", je to tipični paradoks, nesmisel, ki ga ne moremo definirati. No, preprosto ne gre le za to, da klovni hočejo prevzeti mesto akrobatov na trapezu, a zaradi kratkih nog ostajajo prikovani na tla. Edino, kar jim občasno prinese krila, da nekoliko podrsajo po zraku pred vnovičnim strmoglavljenjem, je sklicevanje na probleme in obljube, da so zgolj oni sposobni rešiti katastrofo in popeljati ljudi čez Jordan v obljubljeno drugo Švico. In nasedejo vsi, ki ne poznajo zakona obratnega učinka. Poenostavljeno pravi: "Kdor reši problem, ugonobi sebe!" Dokazov, da je tako, je več kot dovolj; vsekakor pa na to temo ne bi bila odveč kakšna disertacija. Farmacija recimo izdeluje zdravila, ki ne zdravijo, ampak ljudi predvsem vklepajo na verigo odvisnosti. Vsako začasno olajšanje vodi do novih doz, ki lajšajo neprijetnosti prejšnjih. Celo spletni portali za zmenke so se prilagodili logiki obratnega učinka, ko spravljajo skupaj nič kaj sorodne duše, da obdržijo čim več strank, ki jim plačujejo posredovanje. Tudi nazadnjaki probleme zgolj izpostavljajo, saj so edino jamstvo njihovega političnega preživetja.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Preprosta resnica

Slika
          Težko je reči, kdaj je prvič začutil. Prišlo je tako nepričakovano. Še do včeraj poln moči, izjemno urnega koraka in bistrih misli. Vsak dan je kot za šalo prehodil nekaj sto višinskih metrov in dobrih deset kilometrov, se spopadal s časom, premagoval sebe samega. Pa so ga bolečine v mečih ustavile prvič! Ni jim namenjal kakšnega pomena, ampak se je naslednji dan odločil, da pospeši vzpon. Znova so ga meča prisilila k počitku. Tokrat za dobro minuto. In potem se je začelo. Z vsakim vzponom je večkrat postal. Kmalu že po šestdesetih, sedemdesetih korakih, in zdaj je bil čas tisti, ki je zmagoval. Celo na revnem so ga ustavljali krči v mečih. Vedno daljši so bili postanki, da so popustili, mu dovolili nadaljevati. Sebi se je zdel precej klovnovski, ko se je sprehajal po mestu in buljil v izložbe, kot da ga zanima tisto tam notri. Utrujen, s pekočim prehajanjem v mečih je bolščal v steklo; včasih je opazoval le bel papir izpraznjenega prostora a...
Preberi več »

15 metrov pod gladino

Slika
    "Amputacija, amputacija," je odgovarjal že nekoliko naveličan, ko je moški s turobnim pogledom vnovič in vnovič pogledoval proti njemu. Bil je namreč njegovo edino upanje, ki bi še lahko obrnilo tok dogodkov. Le nekaj sob naprej je ležala njegova žena. Težka sladkorna bolnica. Stopalo ji je dobesedno zacvetelo in zdravljenje ni pomagalo več. "Verjetno ne razumete, ampak resnično nam zmanjkuje časa," je ponovno začel zdravnik. "Živci so težko poškodovani. Operacija za izboljšanje prekrvavitve ni prinesla izboljšanja. Ne morem in ne moremo spodbuditi imunskega odziva," je nadaljeval.       "Ja, kaj to pomeni?       "Le kaj mislite, kaj lahko pomeni?" Moška sta začela s pogledi tehtati drug drugega. Zdravnik je porival obrazec za odobritev podkolenske amputacije, človek na drugi strani mize, ga ni in ni hotel prevzeti. "Ne vem, kaj naj vam še rečem, kako naj vas prepričam, da je življenje vaše žene resno ogroženo. Ne, ne gre...
Preberi več »

Preživeti sebe

Slika
     Očitno je pokojninski sistem toliko nedohranjen (1) in potrebuje korenite spremembe, da bo sposoben slediti vitalnim potrebam starajočih. Zaenkrat še zmeraj deluje kot nekoliko bolj toga, konservativna zavarovalnica za starost. Tekoče prispevke zaposlenih prenakazuje v pokojnine, in pri nizki dodani vrednosti le ti res ne morejo slediti inflaciji in potrebam njihovih prejemnikov. O kakršnih koli naložbah sistema ne moremo govoriti, ker jih preprosto ni. Vse poteka po pravilu iz rok v usta. In da bi sistem posloval kolikor toliko vzdržno mu država vsako leto primakne 15, pa tudi več odstotkov, nekaj borega dobi tudi s strani Kapitalske družbe, ki naj bi praktično zagotavljala sredstva za pokojninsko blagajno. Leta 2023 je tako prispevala celih 65 milijonov k skupni vsoti zbranih sredstev 7,3 milijarde evrov. Nič čudnega, da imajo potem številni prebivalci v Podalpski domačiji upokojence za zajedavce in glavne krivce za siromašenje družbenega standarda.  Verjetn...
Preberi več »