Štete ure človeštvu

    Mar res? Futuristični ideologi različnih družbenih usmeritev nas vedno pogosteje prepričujejo, da se je človeštvo znašlo na robu zaradi svoje tehnološke odvisnosti. Prevzeli nas bodo stroji, prevzeli nas bodo algoritmi, zapovedovala nam bo umetna inteligenca, trdijo. Do neke mere bodo našo prihodnost vsekakor zaznamovale biološke kaste, kot pravi Yuval Harari. Tudi človek je namreč algoritem, ki ga urejajo geni, prehrana, okolje in odnosi. In v končni fazi posledice občutimo, ali pa ne, na lastnem zdravju. In ker prav medicina doživlja veliko renesanso v 21. stoletju, bo trajanje naših življenj v pretežni meri odvisno od spremljanja telesnih biokemičnih procesov, medicinskih posegov, farmakološkega zdravljenja in aparatov, ki nas lahko poljubno vzdržujejo pri življenju. Kdor bo imel več pod palcem, si bo lahko omislil življenje z bistveno manj tveganja in s kakšno dodatno uro bivanja. Ja, nekateri bodo preživeli druge, nekateri bodo dolgožitili, ostali pa bomo zgolj živeli; podobno kot zdaj. Algoritmi bodo v vsakem pogledu pomembno posegli v naša življenja, toda kljub razpadu človeštva na biološke kaste bo liberalna ideologija preživela. Preživela, ker nevoščljivost, pohlep in sebičnost prevladujejo v človeškem značaju, in prav te gonijo našo potrebo po preživetju, svobodi. Torej, živeli bomo vsi, nekateri krajši čas od drugih. Kljub vsemu pa sem bolj na strani transhumanizma kot Hararijevega ekskluzivizma. Tehnologija, ki jo ustvarjamo, še zdaleč ni sebi namen, ampak bomo z njo nadgradili naša šibka telesa in um. Ne nazadnje gremo v vesolje, kajne? Še vedno bomo tekmovali mi in ne stroji. Slednji bodo le izboljšali naše sposobnosti in učinkovitost. Ne smemo pozabiti, da je človek daleč najbolj rentabilno in trdoživo orodje!