Za domovino, naprej


 "Ena ključnih ugotovitev sodobnih konfliktov je, da obramba ni več samo vprašanje vojske. Gre za vprašanje celotne države pod pritiskom." Neverjetno, pomislim. To, kar danes prodaja neka predstojnica obramboslovja za varnostno-obrambni hit, smo v Podalpski domačiji praktično udejanjali že pred pol stoletja. Kaj pa je bila zamisel splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki je temeljila na podružbljanju obrambnih in varnostnih funkcij, drugega? Splošni ljudski odpor je bil zasnovan kot strategija miru in seveda način za odvračanje agresije. Majhen narod v majhni nacionalni državi pravzaprav nima nobene možnosti, da se postavi po robu večjim, bolje opremljenim vojaškim tehnološkim sistemom, razen da življenje preoblikuje za delovanje pod "pritiskom", kot se je slikovito izrazila avtorica Delovega članka. Delovanju družbenopolitičnega sistema v vojni: zakonodaji, upravi, sodstvu, različnim dejavnostim in ustanovam, gospodarstvu in lokalnim ter krajevnim skupnostim se je namenjalo ogromno pozornosti in denarja. Družba je bila dokaj usposobljena in vzgojena za prehod v vojne razmere in odzivanje nanje. In ob osamosvojitvi je sistem odigral pomembno vlogo skupaj s teritorialno obrambo, ki je bila organizirana za delovanje v prostoru in v agresorjevem zaledju. S prihodom "slovenske pomladi" za krmilo so sistem razglasili za ideološko spornega in ga onesposobili. Danes smo, kjer smo, družba ima na voljo nekaj tisoč vojakov, ki ne morejo braniti niti sebe, kaj šele nuditi odločen odpor v vojni na nacionalnem ozemlju. Preprosto lahko rečemo, da smo zaščiteni kot Gaza, in lahko precej hitro postanemo provinca katere izmed okoliških držav. Mogoče nas prav po tej poti peljejo sinovi in hčere nekdanjih kvizlinških domoljubov?

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Preprosta resnica

Slika
          Težko je reči, kdaj je prvič začutil. Prišlo je tako nepričakovano. Še do včeraj poln moči, izjemno urnega koraka in bistrih misli. Vsak dan je kot za šalo prehodil nekaj sto višinskih metrov in dobrih deset kilometrov, se spopadal s časom, premagoval sebe samega. Pa so ga bolečine v mečih ustavile prvič! Ni jim namenjal kakšnega pomena, ampak se je naslednji dan odločil, da pospeši vzpon. Znova so ga meča prisilila k počitku. Tokrat za dobro minuto. In potem se je začelo. Z vsakim vzponom je večkrat postal. Kmalu že po šestdesetih, sedemdesetih korakih, in zdaj je bil čas tisti, ki je zmagoval. Celo na revnem so ga ustavljali krči v mečih. Vedno daljši so bili postanki, da so popustili, mu dovolili nadaljevati. Sebi se je zdel precej klovnovski, ko se je sprehajal po mestu in buljil v izložbe, kot da ga zanima tisto tam notri. Utrujen, s pekočim prehajanjem v mečih je bolščal v steklo; včasih je opazoval le bel papir izpraznjenega prostora a...
Preberi več »

15 metrov pod gladino

Slika
    "Amputacija, amputacija," je odgovarjal že nekoliko naveličan, ko je moški s turobnim pogledom vnovič in vnovič pogledoval proti njemu. Bil je namreč njegovo edino upanje, ki bi še lahko obrnilo tok dogodkov. Le nekaj sob naprej je ležala njegova žena. Težka sladkorna bolnica. Stopalo ji je dobesedno zacvetelo in zdravljenje ni pomagalo več. "Verjetno ne razumete, ampak resnično nam zmanjkuje časa," je ponovno začel zdravnik. "Živci so težko poškodovani. Operacija za izboljšanje prekrvavitve ni prinesla izboljšanja. Ne morem in ne moremo spodbuditi imunskega odziva," je nadaljeval.       "Ja, kaj to pomeni?       "Le kaj mislite, kaj lahko pomeni?" Moška sta začela s pogledi tehtati drug drugega. Zdravnik je porival obrazec za odobritev podkolenske amputacije, človek na drugi strani mize, ga ni in ni hotel prevzeti. "Ne vem, kaj naj vam še rečem, kako naj vas prepričam, da je življenje vaše žene resno ogroženo. Ne, ne gre...
Preberi več »

Preživeti sebe

Slika
     Očitno je pokojninski sistem toliko nedohranjen (1) in potrebuje korenite spremembe, da bo sposoben slediti vitalnim potrebam starajočih. Zaenkrat še zmeraj deluje kot nekoliko bolj toga, konservativna zavarovalnica za starost. Tekoče prispevke zaposlenih prenakazuje v pokojnine, in pri nizki dodani vrednosti le ti res ne morejo slediti inflaciji in potrebam njihovih prejemnikov. O kakršnih koli naložbah sistema ne moremo govoriti, ker jih preprosto ni. Vse poteka po pravilu iz rok v usta. In da bi sistem posloval kolikor toliko vzdržno mu država vsako leto primakne 15, pa tudi več odstotkov, nekaj borega dobi tudi s strani Kapitalske družbe, ki naj bi praktično zagotavljala sredstva za pokojninsko blagajno. Leta 2023 je tako prispevala celih 65 milijonov k skupni vsoti zbranih sredstev 7,3 milijarde evrov. Nič čudnega, da imajo potem številni prebivalci v Podalpski domačiji upokojence za zajedavce in glavne krivce za siromašenje družbenega standarda.  Verjetn...
Preberi več »