Stoletni vitalneži

     Današnji stoletniki na nek način spreminjajo pogled na samo starost. So najhitreje rastoča demografska skupina. Od leta 2000 se je njihovo število povečalo za skoraj šestkrat. 24 let kasneje je v Podalpski domačiji živelo že 386 stoletnikov, in to kljub sodobnim epidemijam, ki sokrojijo dolgost življenja. Danes so stoletniki še vedno eksotika. Vsi se radi pohvalimo z njimi in z leti, ki jih puščajo za sabo. Čez dobrih trideset let, ko bom med omenjeno skupino sodil tudi sam, pa bodo verjetno govorili o njih kot o starostnem bremenu. Mogoče? Preden pogledamo naprej, se ozrimo nekoliko nazaj, približno 30, 40 let. Takrat smo o stoletnikih govorili sila spoštljivo in od prvega do zadnjega smo pri njih iskali odgovore, ki so botrovali njihovim visokim letom. No, desetletja nazaj so se nam že šestdeseta, sedemdeseta zdela spoštljiva starost. Veliko takratnih starostnikov je bilo po videzu precej podobnih današnjim stoletnikom. Zato lahko sklepamo, da bodo čez dobrih trideset let takratni stoletniki podobni današnjim vitalnim sedemdesetletnikom. Sto let bo vsekakor starost, za katero bodo mnogi prepričani, da se jo splača dočakati, in jo tudi bodo. Ljudje namreč vedno bolj pomikajo navzgor primerna leta za srečanja z Matildo. Nekaj zaslug ima vsekakor medicina, ki človeka, če je le mogoče, ne izpusti kar tako iz življenjskih klešč, a bistveni pomen za vztrajanje pri življenju lahko pripišemo samemu prepričanju, da je mogoče smrt odložiti na pozneje s primernim življenjskim slogom. Ne bom trdil, da smo že dojeli algoritem dolgožitja, vendar od prepoznavanja pravil nismo ravno preveč oddaljeni. Poleg vloge, ki jo imajo biokemični in nevrološki procesi, vedno bolj spoznavamo tudi pomen telesno-mentalnih vaj.