Duhovno spočetje

     Poroke s klepetalnimi roboti? Verjetno se tudi te dogajajo. Splet in umetna inteligenca sta segla globoko v naše živčevje, tako da virtualno življenje ni nobena posebnost, svoje pa kot vedno opravita zvrhana mera domišljije in čustvena prizadetost. Ko bodo naglavne komplete za virtualno resničnost razvili, da bodo bistveno približali namišljeni svet realnim občutkom in pričakovanjem, bo meja med resničnim in umetnim dokončno padla. No, verjetno bi to že zdavnaj naredili, a nočejo, da se črta med stvarnim in namišljenim prehitro zabriše. Pomislimo, imeli bi dva svetova pravne nadležnosti. V prvem, kjer se razmerja nenehno usklajujejo med izkoriščevalci in izkoriščanimi, bi bili vrednoti delo in poslušnost. Praktično vsak te lahko pokliče na odgovornost oziroma zgrabi za "jajca", kot pravimo po domače. Drugi je svet domišljijskih radosti. Ustvarjen za naše dobro počutje in uživanje. Moralo v njem podrejamo lastnim zahtevam in potrebam. Odgovarjamo izključno sebi in ponudniku programov. Koliko časa bi ta dvojnost zdržala, preden bi se zapletla v konflikt, ne vem. Najmočnejša droga namreč šele prihaja. Z njo pa anarhija doživetij! Umori bi se dogajali, posilstva prav tako, nasilni seks, voajerizem, tisoč in ena sprevrženost v duševni osami nam najbolj všečnih programov. Zoper nasilništvo ter nizko samozavest bi bila virtualna terapija še kako učinkovita, medtem ko bi resnični svet še vedno prežemal čisto pravi kriminal. Vohljal bi za izprijenimi užitki po programih in izsiljeval njihove podanike v resničnem svetu, kjer bi še vedno obstajali sram, gnus, čistunstvo, morala, obsodbe in obtožbe. Ja, na tej strani nedomišljije bi plačevali ceno predsodkom, ki so si nas pokorili in jim služimo!