Vzgoja nazadnjakov

     Kot kažejo zadnja merjenja nacionalnega preverjanja znanja v Podalpski domačiji, se nazadnjakom ni treba bati za podmladek. Pravkar odrašča tako imenovana gverila neznanja. V nižjih razredih osnovne šole bralna pismenost hitro upada. Zgolj 40 odstotkov nadobudnežev še dosega rezultate, ko bi lahko rekli, da razumejo tisto kar preberejo. Omenjena težava pa dolgoročno ne zmanjšuje le povprečja znanja pri slovenščini in jezikih nasploh, ampak tudi pri drugih predmetih. Če namreč nisi sposoben razumeti nekoliko daljšega stavka, ki si ga prebral, večine matematičnih uporabnih nalog ne boš rešil, tvoje razumevanje nasploh pa je okrnjeno in odvisno od drugih. Mogoče bo staršem in odvetnikom družno še nekako uspelo izvleči generacijo neznalčkov iz devetletke z zadovoljivim znanjem, potem se bo pa njihova učna zgodba zagotovo končala. A kot kažejo podatki, tam, kjer se konča volja po znanju, se okrepi privrženost demagogiji, pojavu, kjer predsodki in stigmatizacija nadomestijo razumevanje in neodvisno presojo. Desnemu populizmu bo torej težko ubežati in temu primerno se že odziva tudi tehnološki svet. Ljudi deli na tiste, ki programirajo, in na druge, ki pretežno igrajo, in to igre, ki se krepko zavlečejo v odraslo dobo. Končno pa psihološka infantilnost tako ali tako ne loči med stopnjami odraščanja. Ko otrok nekoliko odraste, obtiči v svetu večne razumske in čustvene podhranjenosti. Leta se kopičijo, z njimi gube, izkušnje pozabljajo. Svet posameznika se tako postopno krči na njegovo nepomembnost ter odvisnost od drugih. Takšni volivci pa še zdaleč ne razmišljajo o skupnih širših interesih, temveč zgolj o omejenosti lastnih žepov. Slednjo pa hitro preseže že nekaj novcev, vrženih iz helikopterja.