Plavajoča telesca

     Vse kaže, da življenje hrani podatke o lastnem izvoru. Se moramo, da bomo premagali uganko stvarjenja in obstoja, vrniti na sam začetek? Verjetno! Le tako bomo dojeli prepletenost procesov, ki smo jih poimenovali metabolizem. Poenostavljeno rečeno je slednji sklop kemičnih reakcij, ki gradijo, preskrbujejo in ohranjajo celice. Toda celica ima v bistvu zapleten izvorni proces. V sebi združuje številne organele, dele in jedro, za katere nikakor ne moremo trditi, da so se oblikovali avtonomno iz celičnih beljakovin in aminokislin. Recimo, mitohondriji so bakterije, ki so ujele celico oziroma je nekoliko bolj zapletena celica ujela njih ter jih vgradila v lastno strukturo. Od tu tudi nikdar končana razprava, ali je bilo prej jajce ali kokoš. No, z odkritjem mikroskopskih temnih sferičnih pik, koacervatov v celicah, ki so bili neupravičeno zanemarjeni še od trenutka, ko so jih prvič poimenovali leta 1929, vse kaže, da je omenjena uganka rešena. Čeprav gre za tekoča telesa, prav zaradi sposobnosti združevanja, spominjajo na trdne delce. A očitno to dvojno vlogo nenehno igrajo znotraj celic tudi v pogledu njihovega obnašanja, delovanja in propadanja. Še najbolj spominjajo na dvoobraznega rimskega boga Janusa. In če so še nedolgo nazaj verjeli, da ima ključno vlogo pri nastanku življenja RNK, so zdaj vedno bolj prepričani, da se je to soblikovalo tudi s podporo  koacervatov. Iz kratkih aminokislinskih vezi lahko spodbudijo tvorjenje dolgih beljakovinskih verig. So reakcijska središča, ki upravljajo gradnjo beljakovin ali njihovo razgradnjo. Življenje ali smrt! Lahko preprečijo Alzheimerjevo bolezen, propadanje srca za presaditev, nastanek rakavih tumorjev ali pa propad pospešijo. So nekoliko več kot le prazne lupine brez zaščitne membrane.