Ljudje z malhami


     Pohlep je izumil potrošništvo. V bistvu je to nekakšen spiralni vrtiljak. Vse hitreje in zmeraj višje. Ekonomija obsega bo tekla, dokler bo število prebivalstva naraščalo, ko bo stagniralo ali začelo upadati, bodo trenutne trende še nekaj časa vzdrževali z inflacijo. Potem se bodo začeli svet in sistemi sesedati. Trenutno smo na točki preloma. Lahko krene le še navzdol. Potrošništvo je namreč demografska bolezen, ki vodi v prenaseljenost in zdi se, da je edino zdravilo nacionalizem. Njegova kratkovidnost namreč zapira meje pred prostim pretokom ljudi, dobrin in storitev. Gesla, ki smo jih nekoč slavili, so očitno za v staro šaro. Občutek imam, kot da bi Zemlja upočasnjevala. Nacionalna gospodarstva ne bogatijo več na račun pretokov, ampak z brezobzirnim izkoriščanjem tujih delavcev. Doma ali v podjetjih, ki jih imajo v tako imenovanem svetu v razvoju. V podalpski ekonomiji dela že 150.000 tujcev. Predstavljajo 16 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Z njihovimi bližnjimi so številke priseljencev precej višje. Tujci niso le migranti, ampak tudi trošijo in v interesu vsake države je, da prebivalstvo povečuje porabo. S tem se ne krepi le moč lokalnega trga, ampak tudi pogajalska izhodišča v mednarodnem okolju. Višji osebni standard prebivalstva, ne samo državljanov, vpliva po eni strani na zadovoljstvo, a hkrati na same delovne spodbude, višje bivalne potrebe ter boljšo in dostopno družbeno infrastrukturo. Ljudje z malhami so torej lahko spodbuda boljšega zaslužka za vse. Ne z izkoriščanjem in vpletanjem v ceneno potrošništvo, ampak z naložbami v življenje. Človek zgolj z malho lahko hitro zmeče stvari vanjo in odide. Delo ponujajo tudi drugje. A ko ima enkrat pod ključem nepremičnino, se vanjo nastani skupaj s težavami in jih rešuje.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Preprosta resnica

Slika
          Težko je reči, kdaj je prvič začutil. Prišlo je tako nepričakovano. Še do včeraj poln moči, izjemno urnega koraka in bistrih misli. Vsak dan je kot za šalo prehodil nekaj sto višinskih metrov in dobrih deset kilometrov, se spopadal s časom, premagoval sebe samega. Pa so ga bolečine v mečih ustavile prvič! Ni jim namenjal kakšnega pomena, ampak se je naslednji dan odločil, da pospeši vzpon. Znova so ga meča prisilila k počitku. Tokrat za dobro minuto. In potem se je začelo. Z vsakim vzponom je večkrat postal. Kmalu že po šestdesetih, sedemdesetih korakih, in zdaj je bil čas tisti, ki je zmagoval. Celo na revnem so ga ustavljali krči v mečih. Vedno daljši so bili postanki, da so popustili, mu dovolili nadaljevati. Sebi se je zdel precej klovnovski, ko se je sprehajal po mestu in buljil v izložbe, kot da ga zanima tisto tam notri. Utrujen, s pekočim prehajanjem v mečih je bolščal v steklo; včasih je opazoval le bel papir izpraznjenega prostora a...
Preberi več »

15 metrov pod gladino

Slika
    "Amputacija, amputacija," je odgovarjal že nekoliko naveličan, ko je moški s turobnim pogledom vnovič in vnovič pogledoval proti njemu. Bil je namreč njegovo edino upanje, ki bi še lahko obrnilo tok dogodkov. Le nekaj sob naprej je ležala njegova žena. Težka sladkorna bolnica. Stopalo ji je dobesedno zacvetelo in zdravljenje ni pomagalo več. "Verjetno ne razumete, ampak resnično nam zmanjkuje časa," je ponovno začel zdravnik. "Živci so težko poškodovani. Operacija za izboljšanje prekrvavitve ni prinesla izboljšanja. Ne morem in ne moremo spodbuditi imunskega odziva," je nadaljeval.       "Ja, kaj to pomeni?       "Le kaj mislite, kaj lahko pomeni?" Moška sta začela s pogledi tehtati drug drugega. Zdravnik je porival obrazec za odobritev podkolenske amputacije, človek na drugi strani mize, ga ni in ni hotel prevzeti. "Ne vem, kaj naj vam še rečem, kako naj vas prepričam, da je življenje vaše žene resno ogroženo. Ne, ne gre...
Preberi več »

Preživeti sebe

Slika
     Očitno je pokojninski sistem toliko nedohranjen (1) in potrebuje korenite spremembe, da bo sposoben slediti vitalnim potrebam starajočih. Zaenkrat še zmeraj deluje kot nekoliko bolj toga, konservativna zavarovalnica za starost. Tekoče prispevke zaposlenih prenakazuje v pokojnine, in pri nizki dodani vrednosti le ti res ne morejo slediti inflaciji in potrebam njihovih prejemnikov. O kakršnih koli naložbah sistema ne moremo govoriti, ker jih preprosto ni. Vse poteka po pravilu iz rok v usta. In da bi sistem posloval kolikor toliko vzdržno mu država vsako leto primakne 15, pa tudi več odstotkov, nekaj borega dobi tudi s strani Kapitalske družbe, ki naj bi praktično zagotavljala sredstva za pokojninsko blagajno. Leta 2023 je tako prispevala celih 65 milijonov k skupni vsoti zbranih sredstev 7,3 milijarde evrov. Nič čudnega, da imajo potem številni prebivalci v Podalpski domačiji upokojence za zajedavce in glavne krivce za siromašenje družbenega standarda.  Verjetn...
Preberi več »