Voli volijo vole

 

    Raziskave v ZDA kažejo, da kar četrtino volilnega telesa sestavljajo tako imenovani slabo obveščeni volivci. Toda tudi v Podalpski domačiji ugotavljamo, da volivci izjemno slabo poznajo strankarske programe. Pogosto se dogaja, ugotavljajo ankete, da volivci mešajo tako programe kot stranke, in seveda nekritično presojajo vsebino programov strank, za katere se ogrevajo. Normalno, oče in mati vedno želita svojim otrokom najboljše! "Malo morgen" bi rekli nekoč. Tudi starši imajo namreč ljubljenčke med otroki in tako kot jih vragolije prisrčnega bitja ne vznemirjajo pretirano, tudi volivcev ne moti kaj preveč, kaj delajo njihovi "ljubljeni" politiki. Verjamejo v obraze in nastope, s katerimi jih navdušujejo. Predvolilna soočanja so tako pomembna za pridobivanje naklonjenosti. Ni pomembna uresničljivost izrečenih besed, ampak duhovitost, s katero zabiješ nasprotnika. Tudi drugače večina volivcev ne razmišlja analitično. Ob izrečenih besedah zaznavajo le ugodje ali odbojnost. Ključni namen propagandnega stroja je, da kandidata napravi čim bolj všečnega. Všečnost korelira z dobrimi lastnostmi podobno kot odbojnost s slabimi. In v takšnem okolju, kjer s stigmatiziranjem hočejo pogubiti nasprotnika, se ne moreš spodobno vesti. Pri burki se namreč presneto dobro ve, kdo bo zapustil oder poražen. Zato tudi toliko štejejo volilni bombončki. Tudi, če ljudje programe razumejo in nekako slutijo prevaro, bodo sledili atraktivni podobi kandidata. Čedni moški namreč ne posiljujejo in tip materinske ženske ne more biti kurba. Zaupanje v kandidata in v njegovo učinkovitost temelji na obljubah, ki se ujemajo s posameznikovimi željami. Z upadanjem inteligentne ravni volitve postajajo predvsem domišljijske epizode.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Preprosta resnica

Slika
          Težko je reči, kdaj je prvič začutil. Prišlo je tako nepričakovano. Še do včeraj poln moči, izjemno urnega koraka in bistrih misli. Vsak dan je kot za šalo prehodil nekaj sto višinskih metrov in dobrih deset kilometrov, se spopadal s časom, premagoval sebe samega. Pa so ga bolečine v mečih ustavile prvič! Ni jim namenjal kakšnega pomena, ampak se je naslednji dan odločil, da pospeši vzpon. Znova so ga meča prisilila k počitku. Tokrat za dobro minuto. In potem se je začelo. Z vsakim vzponom je večkrat postal. Kmalu že po šestdesetih, sedemdesetih korakih, in zdaj je bil čas tisti, ki je zmagoval. Celo na revnem so ga ustavljali krči v mečih. Vedno daljši so bili postanki, da so popustili, mu dovolili nadaljevati. Sebi se je zdel precej klovnovski, ko se je sprehajal po mestu in buljil v izložbe, kot da ga zanima tisto tam notri. Utrujen, s pekočim prehajanjem v mečih je bolščal v steklo; včasih je opazoval le bel papir izpraznjenega prostora a...
Preberi več »

15 metrov pod gladino

Slika
    "Amputacija, amputacija," je odgovarjal že nekoliko naveličan, ko je moški s turobnim pogledom vnovič in vnovič pogledoval proti njemu. Bil je namreč njegovo edino upanje, ki bi še lahko obrnilo tok dogodkov. Le nekaj sob naprej je ležala njegova žena. Težka sladkorna bolnica. Stopalo ji je dobesedno zacvetelo in zdravljenje ni pomagalo več. "Verjetno ne razumete, ampak resnično nam zmanjkuje časa," je ponovno začel zdravnik. "Živci so težko poškodovani. Operacija za izboljšanje prekrvavitve ni prinesla izboljšanja. Ne morem in ne moremo spodbuditi imunskega odziva," je nadaljeval.       "Ja, kaj to pomeni?       "Le kaj mislite, kaj lahko pomeni?" Moška sta začela s pogledi tehtati drug drugega. Zdravnik je porival obrazec za odobritev podkolenske amputacije, človek na drugi strani mize, ga ni in ni hotel prevzeti. "Ne vem, kaj naj vam še rečem, kako naj vas prepričam, da je življenje vaše žene resno ogroženo. Ne, ne gre...
Preberi več »

Preživeti sebe

Slika
     Očitno je pokojninski sistem toliko nedohranjen (1) in potrebuje korenite spremembe, da bo sposoben slediti vitalnim potrebam starajočih. Zaenkrat še zmeraj deluje kot nekoliko bolj toga, konservativna zavarovalnica za starost. Tekoče prispevke zaposlenih prenakazuje v pokojnine, in pri nizki dodani vrednosti le ti res ne morejo slediti inflaciji in potrebam njihovih prejemnikov. O kakršnih koli naložbah sistema ne moremo govoriti, ker jih preprosto ni. Vse poteka po pravilu iz rok v usta. In da bi sistem posloval kolikor toliko vzdržno mu država vsako leto primakne 15, pa tudi več odstotkov, nekaj borega dobi tudi s strani Kapitalske družbe, ki naj bi praktično zagotavljala sredstva za pokojninsko blagajno. Leta 2023 je tako prispevala celih 65 milijonov k skupni vsoti zbranih sredstev 7,3 milijarde evrov. Nič čudnega, da imajo potem številni prebivalci v Podalpski domačiji upokojence za zajedavce in glavne krivce za siromašenje družbenega standarda.  Verjetn...
Preberi več »