Attenboroughova barka

     David Attenborough je eden tistih sooblikovalcev naših življenj, ob katerem smo se postarali. Že od leta 1950 vneto zasleduje živali s filmsko kamero v naravnem okolju. Verjetno je eden najbolj pronicljivih komentatorjev, ki ne dokumentira zgolj živalskega sveta, ampak tudi spremembe, ki so jim izpostavljene v različnih okoljih. Je nekakšen kritik, dokumentarist sprememb in hkrati žugajoči prst našega nespametnega odnosa do planeta. Leta 2012 se v BBC-jevem dokumentarcu Attenboroughova barka sprašuje, katerih deset ogroženih vrst bi rešil na planetu pred izumrtjem, če bi ga v to prisilile razmere. Zanimivo, med njimi je tudi naša človeška ribica (proteus), ki naseljuje podzemne vode dinarskega krasa. Na odločitev je vplivala njena prilagoditvena sposobnost za življenje v ekstremnih okoljih. Brez hrane lahko preživi tudi osem let. Kljub dolgemu pomanjkanju ohranja mišično maso in lahko takoj preide na intenzivno hranjenje, saj ne doživi metabolne zavrnitve. Ima odlične regenerativne sposobnosti. Obnavlja tako zunanje kot notranje organe. Je slepa, a njen glavni zaznavni organ je koža, ki ne oroženi kot pri človeku, tako da ohranja izjemne senzorične sposobnosti. In ko ujeto spustimo nazaj v vodo, se precej hitro znajde v okolju. Živi pa preko 100 let. Odlična izhodišča za proučevanje genoma dolgoživosti, bi pomislil marsikdo od nas. Pustimo ob strani, da je kraško-dinarski endemit posebnost devetih ločenih genetskih linij. Njen genom je 15-krat večji od človeškega, tako da bo za odkritja, povezana z dolgoživostjo in obnovo vitalnih funkcij potrebno še kar nekaj časa. Podedovane lastnosti so skrite v različnih kombinacijah in genskih aktivacijah, do katerih pa brez obsežnih primerjalnih analiz ne pridemo.