Nažehtani Kranjec

 

    No, tokrat ne gre za osebo po geografskem poreklu, ampak za dejanskega človeka, ki se Kranjec piše. V mislih imam nekdanjega smučarskega skakalca, prvaka. "Predmet" nacionalne evforije, ki prvake postopno spreminja v hude osebnostne poražence. Ni pomembno, kako visoko letiš, ampak kje je pristaneš. In pristaneš vedno na dnu, med množico povprečnežev, ki čez noč pozabijo, kako si letel njim v navdušenje. Čim prej te hočejo izenačiti z lastnim statusom obrobnežev. In danes ta Kranjec, nekoč prvak, pijan trešči s kolesom v robnik in se hudo poškoduje. Seveda, v krvi je imel 2,5 promila alkohola in policija že piše proti njemu predlog za postopek. Zato, ker je kršil predpise. Ja, podobno kot vsak državljan mora tudi Kranjec, prvak, odgovarjati zaradi kršenja zakona. To je namreč demokracija, in med državljani, živečimi v republiki, ni privilegijev. No, če smo odkriti, je tudi prvakov presneto malo. Še posebej bivših, takšnih, ki se jim je uspelo dokaj neprizadeto izviti iz klešč utvar, ki jih stiska evforična javnost okrog zmagovalcev. Podobno usodo padlega orla smo že spremljali, a očitno se iz nje nismo ničesar naučili. Ne le, da nam Peterke ni uspeli obdržati na višini, dobesedno pregnali smo ga med poražence. Kot da prvaki niso ljudje! Kot da osebnostne krize, žalost, osamljenost, razočaranost, naveličanost, divjaštvo, nebrzdanost … njim ne pritičejo. Kot da jih niso prav trenerji pripeljali do zloma, ko se zid perspektiv zruši zaradi prenapornega služenja domovini in javnosti. Presneto dobro shajamo z njihovimi uspehi in presneto slabo z njihovimi porazi. Kranjca bodo kaznovali, da dokažejo njemu in nam, da je del demokratičnega povprečja. Čeprav še zdaleč ne sodi vanj!