Korupcija in strici iz ozadja

 

    Spet smo na lovu! Pravzaprav ga bomo kmalu končali. Do zdaj so kradli naši, od zdaj naprej bodo vaši, tisti, ki gredo k maši. In ko se bo zalomilo, bodo spet na delu strici iz ozadja. Tako domala 35 let poslušamo zgodbe in moralne obsodbe brez enega samega dokaza. Rekel bi, da se povprečni državljani izgubljamo v teorijah o zarotah, v labirintih Narnije. S tem ne trdim, da podkupovanja ni. V majhnih skupnostih, kot je Podalpska domačija, brez njega praktično ne gre. Vsi preko vseh nekoga poznamo. Vrata nam odpirajo drobne pozornosti, občasno tudi kuverte. A ne glede, kakšen vtis želijo ustvariti ti in oni demagogi, je denarja v kriminalni igri bistveno manj, kot ga je bilo v času lastninskega preoblikovanja podjetij. Lahko bi rekli, da so se ljudje začeli zavedati lastne integritete. Samo zdravstvo poglejmo. Še pred petdesetimi leti bi težko našli zdravnika, ki bi mu kuverte ne prispevale k boljšemu standardu. Danes je takšnih primerov izjemno malo. Podobno je tudi v uradih, podjetjih. So pa zacveteli skriti posli okrog javnih naročil. Toda tu presneto dobro vemo, kdo pri njih sodeluje in s čim, tako da dober nadzor lahko prepreči marsikatero neupravičeno okoriščanje. Velikih mrež, velikih igralcev, velikih mankov, in ne vem česa še, praktično ni v Podalpski domačiji. Čeprav nekateri trdijo, seveda spet brez dokazov, da "krivosodje" korupcijo vztrajno pometa pod prag, trdim, da je prav slednje presneto zaslužno, ko nam s procesi dokazuje, da je zlo že dolgo prav krhkih kopit. Vsekakor izjeme so, vendar še zdaleč ne dokazujejo občega stanja. Sicer pa vsi dobro vemo, kdo tuli: "Drž'te lopova!" In dokler mi kdo z dokazi ne postreže, pri katerih stricih konča 3,5 milijarde podkupnin vsako leto, je zame vse skupaj zgolj folklora.