Nazadnjaki, naprednjaki

 

    Prepričan sem, da je poimenovanje osrednjih političnih taborov na leve oziroma desne zastarelo. Vsekakor je spektakularno, če se spomnimo francoske revolucije in leta 1789, ko so se sestali člani francoske skupščine (Assemblée nationale), da bi odločali, kakšno pravico do veta bi imel kralj Ludvik XVI. Na desno od predsednika skupščine so se posedli zagovorniki monarhije, cerkve in tradicije, na levi pa so se zbrali revolucionarji, radikalci, nasprotniki monarhije ter zagovorniki enakopravnosti. No, v obdobju, ko imajo monarhije bolj turistični pomen kot pa resen politični prizvok, bi tradicionalno politično delitev, tudi zaradi tehnoloških sprememb, morali pojmovno preurediti. S tem bi se najbolj preprosto izognili tudi opredelitvam, kot so žlahtna desnica, levo ali desno od sredine, zmerni, sredinci …, opredelitvam, ki jih politiki uporabljajo zaradi lepšega vtisa, medtem ko o pravi idejni pripadnosti in vsebini ne povedo popolnoma nič. Kar nas dejansko ločuje, niso umetno ustvarjeni ideološki svetovi, ampak prepričanja, v koga in kaj verjamemo! Vase, človeka, sočloveka, smo humanistično naravnani ali pa se vdajamo teističnim halucinacijam o vsemogočnem in božjem kraljestvu? Podpiramo znanost in človeške dosežke ali menimo, da se na določena področja ne bi smeli spustiti, ker so v domeni Boga? Želimo izriniti tradicijo iz naše zavesti in se razglasiti za državljane sveta ali pa bomo še naprej verjeli, da je naše blagostanje odvisno predvsem od arhaične trojice Bog-družina-domovina. Bomo postali ljudje ali ostali sistemske figure, naprednjaki zavezani prihodnosti ali nazadnjaki, ki se bomo klanjali obrednim vračem? Bomo RESNICA ali njen DVOM? 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

15 metrov pod gladino

Slika
    "Amputacija, amputacija," je odgovarjal že nekoliko naveličan, ko je moški s turobnim pogledom vnovič in vnovič pogledoval proti njemu. Bil je namreč njegovo edino upanje, ki bi še lahko obrnilo tok dogodkov. Le nekaj sob naprej je ležala njegova žena. Težka sladkorna bolnica. Stopalo ji je dobesedno zacvetelo in zdravljenje ni pomagalo več. "Verjetno ne razumete, ampak resnično nam zmanjkuje časa," je ponovno začel zdravnik. "Živci so težko poškodovani. Operacija za izboljšanje prekrvavitve ni prinesla izboljšanja. Ne morem in ne moremo spodbuditi imunskega odziva," je nadaljeval.       "Ja, kaj to pomeni?       "Le kaj mislite, kaj lahko pomeni?" Moška sta začela s pogledi tehtati drug drugega. Zdravnik je porival obrazec za odobritev podkolenske amputacije, človek na drugi strani mize, ga ni in ni hotel prevzeti. "Ne vem, kaj naj vam še rečem, kako naj vas prepričam, da je življenje vaše žene resno ogroženo. Ne, ne gre...
Preberi več »

Preprosta resnica

Slika
          Težko je reči, kdaj je prvič začutil. Prišlo je tako nepričakovano. Še do včeraj poln moči, izjemno urnega koraka in bistrih misli. Vsak dan je kot za šalo prehodil nekaj sto višinskih metrov in dobrih deset kilometrov, se spopadal s časom, premagoval sebe samega. Pa so ga bolečine v mečih ustavile prvič! Ni jim namenjal kakšnega pomena, ampak se je naslednji dan odločil, da pospeši vzpon. Znova so ga meča prisilila k počitku. Tokrat za dobro minuto. In potem se je začelo. Z vsakim vzponom je večkrat postal. Kmalu že po šestdesetih, sedemdesetih korakih, in zdaj je bil čas tisti, ki je zmagoval. Celo na revnem so ga ustavljali krči v mečih. Vedno daljši so bili postanki, da so popustili, mu dovolili nadaljevati. Sebi se je zdel precej klovnovski, ko se je sprehajal po mestu in buljil v izložbe, kot da ga zanima tisto tam notri. Utrujen, s pekočim prehajanjem v mečih je bolščal v steklo; včasih je opazoval le bel papir izpraznjenega prostora a...
Preberi več »

Preživeti sebe

Slika
     Očitno je pokojninski sistem toliko nedohranjen (1) in potrebuje korenite spremembe, da bo sposoben slediti vitalnim potrebam starajočih. Zaenkrat še zmeraj deluje kot nekoliko bolj toga, konservativna zavarovalnica za starost. Tekoče prispevke zaposlenih prenakazuje v pokojnine, in pri nizki dodani vrednosti le ti res ne morejo slediti inflaciji in potrebam njihovih prejemnikov. O kakršnih koli naložbah sistema ne moremo govoriti, ker jih preprosto ni. Vse poteka po pravilu iz rok v usta. In da bi sistem posloval kolikor toliko vzdržno mu država vsako leto primakne 15, pa tudi več odstotkov, nekaj borega dobi tudi s strani Kapitalske družbe, ki naj bi praktično zagotavljala sredstva za pokojninsko blagajno. Leta 2023 je tako prispevala celih 65 milijonov k skupni vsoti zbranih sredstev 7,3 milijarde evrov. Nič čudnega, da imajo potem številni prebivalci v Podalpski domačiji upokojence za zajedavce in glavne krivce za siromašenje družbenega standarda.  Verjetn...
Preberi več »