Demokracija Black Cube

    Vsekakor gre za nov pojem politološkega razmišljanja, čeprav združuje številne prakse, ki bi jih vse po vrsti lahko opredelili za zlonamerne in izkrivljene. Arhitekti demokracije "Black Cube" načrtno uporabljajo laž, podtalno izsiljevanje, prikrito sledenje, tudi ustrahovanje, podkupovanje in druge manipulativne prijeme. V bistvu gre za sintagmo, ki precej jasno opisuje izrojeno demokracijo ali njeno izrojevanje ob prisotnosti vrste podtalnih oblik za demagoško pačenje razuma in resnice. Izpostavljeni smo precej nasilnemu napadu na naše dojemanje stvari in okoliščin, v katerih nastajajo. Demokracijo "Black Cube" bi najbolj preprosto opisali, kot delovanje privilegirane manjšine, z namenom, da ljudem vsili razmišljanje, ki ji bo v pomoč pri doseganju ekonomsko-političnega monopola. Za razliko od klasičnih despotskih režimov, ki si s silo pokorijo javnost, demokrati "Black Cube" uporabljajo sodobne načine, da oblikujejo razmišljanje in voljo. Svet elektronskih komunikacij najpogosteje postaja tehnološki prostor njihovega prepričevanja, a dobra stara laž, preračunana na človekov luknjičav spomin, metoda, s katero vplivajo na razum, obremenjen s predsodki in frustracijami. Že nacistični propagandni izvedenec Joseph Goebbels je vedel, da stokrat izrečena laž v prestrašenem okolju mizernega upanja postane resnica. No, od takrat pa do danes manipulacijska teorija sprevračanja množic ostaja popolnoma enaka, bistveno pa so napredovale tehnologije za izrojevanje resnice. Proti virtualnemu svetu smo praktično premalo odporni. Soočamo se s pravo grozo, kot smo se lahko prepričali sami!

Demokracija Black Cube v bistvu ne preseže robov kocke znotraj katere deluje. Zunanja
svetloba, ki bi omogočila pravo videnje, v prostor ne prodre. 

    Kako globoko smo država in ljudje obtičali v črni kocki oziroma v demokraciji Black Cube se nam je očitno posvetilo šele pred kratkim. No, bolje zdaj kot nikoli. Demokracija Black Cube je pravzaprav okolje, posebej prirejeno za ljudi s predsodki in frustracijami; za takšne in drugačne nezadovoljneže, ki sebe vztrajno postavljajo v vlogo žrtve, ker ne vidijo ali nočejo videti, da, so si praktično za večino težav krivi sami. Recept za obvladovanje takšnih ljudi je precej enostaven. Pojaviti se mora le pravi odrešenik in razsodnost se hitro podredi manipulaciji. Namesto resnice, vera, namesto izpolnitve obljub, nenehno iskanje krivcev, namesto blagostanja, nenehno pričakovanje. Ljudje se naenkrat znajdejo v črni kocki brez obzorja in omejeni na šest ploskev. Pravimo, da so postali kockasti! 

Od štirih do ene so zarje rumene.

Sl. vir: Profimedia.si

    Kockasti ljudje so praviloma vsevedni, a ko poiščemo izvor njihovega védenja, kmalu pridemo na sled voditeljem oziroma samodržnemu vodji, ki ne odloča le o redu in pokori, ampak tudi o širini in vsebini njihovega védenja. Potegnimo primer! Dobro je znano, da so se komunistična partija in nekateri njeni simpatizerji dejavno pripravljali na drugo svetovno vojno in socialno revolucijo že od leta 1934 - 35 naprej. To je bilo obdobje ljudskih front, protifašističnih gibanj, ki so ga zaznamovale demonstracije in zborovanja širom Evrope. V Jugoslaviji in Sloveniji je bilo delovanje ljudske fronte onemogočeno zaradi kraljeve fašistične diktature, so bili pa zato toliko močneje prisotni procesi povezovanja in združevanja naprednih sil: študentov, delavcev in intelektualcev. Hkrati sta se okrepila tudi kulturno delovanje in ustanavljanje številnih društev, ki so prek nastopov krepila nacionalno in razredno zavest prebivalstva. 

    Torej sam narodno osvobodilni boj je bil le nadaljevanje dolgoletnih priprav, vzgoje, izobraževanja in razrednega osveščanja. Pomenil je načrten prehod ilegalnih gibanj v politiko z drugimi sredstvi, z orožjem oziroma kot se je o vojni izjasnil pruski general von Clausewitz. Sama organizacija NOB v Sloveniji, delovanje gospodarskih baz, sanitete, kulturnih organizacij, družbene pomoči in omilitve posledic okupatorjevega delovanja, je bila državotvorna v vseh pogledih. Zato je slaviti nekakšen spopad za preživetje neke obrobne skupine TIGR-a, ki se je zatekla na Ribniško iz fašistične Italije, za vstajniško dejanje, čista neumnost, če ne kar ironija. No, znotraj ideologije Black Cube demokracije je vnašanje takšne zmede v izvorno nacionalno zgodovino lahko sila pomembno za vnašanje dvoma v mlade generacije. S takšnimi in podobnimi nebulozami BC demokrati prenašajo zasluge za nacionalno osvoboditev nase. Čeprav, kdor le malo pozna, kako se je oblikoval slovenski odgovor na nekdanjo federacijo in kako je potekala kasnejša osamosvojitvena avantura, dobro ve, da si niti Ivan, niti Igor, niti Lojze, niti Milam, niti Dimitrij, niti France in še kdo, ne morejo pripeti izključnih zaslug. Slovenija se je postavila po robu federaciji in njenim oboroženim silam s plebiscitno večino. Brez najmanjše zadrege lahko rečemo, da je zmagal narod oziroma takratni slovenski prebivalci, da gre za kolektivno dejanje, za katero si posamičnih zaslug praktično ne more pripisati nihče. Ljudje smo to pričakovali in dobesedno zahtevali od našega političnega vodstva, da krene na por osamosvojitve!

Obožujem te, polno! Bistriš moj pogled na življenjski
smisel.                                                Sl. vir: Dreamstime.com

    Pustimo ob strani madež Kominterne. Leta 1939 je takratna Sovjetska zveza izdala pričakovanja evropskega delavstva in drugih naprednih sil. S fašistično Nemčijo se je pogodila glede ozemelj na Vzhodu in Nemcem ponudila lastni prostor, da so lahko prikrito kršili Versajsko pogodbo in neomejeno razvijali bodočo agresivno armado. Posledično je sporazum Hitler - Stalin imel vse značilnosti Black Cube demokracije. Predstavnikom naprednih gibanj so ga opisovali kot dosežek v pogledu demokratičnega razvoja in omogočanja napredka. Dvomljivce so spravili na slab glas in jih izseljevali tako v njihovi domovini kot v širši Evropi. Mnogi so skrivnostno izginili v skrivnih labirintih Kominterne, v zatočiščih in na izpopolnjevanjih v Sovjetski zvezi. Kominterna je bila čista totalitaristična organizacija pod strogim nadzorom NKVD. A ker je bila usmerjena v mednarodno okolje in so njeni kadri zagovarjali internacionalno sodelovanje in povezovanje delavstva, ne oziraje se na barvo kože in nacionalno poreklo, je kritiki niso mogli enačiti s klasičnimi organizacijami fašističnega tipa, ki so bile strogo nacionalno osredinjene. Ja, Black Cube demokrati so volkovi v ovčji preobleki in stoletje, v katerem delujejo, ne igra prav nobene vloge.

    Razumljivo, v omejenem šestploskovnem kockastem prostoru BC-demokracije resnica izgublja vrednost, nadomešča pa jo demagogija, ki jo nekaj posameznikov spretno izkorišča, da si pridobi koristi.

    Ponovimo! Prva značilnost BC-demokracije je prenarejanje narodovih državotvornih virov z namenom, da se z razvrednotenjem in podcenjevanjem zgodovinskih dejstev okrepi vloga kvazi narodnih buditeljev ter njihov prispevek k državotvornosti. 

    Vsi poznamo znameniti stavek: "Zdaj ne gre več za Jugoslavijo. Za Slovenijo gre!" Vsekakor, vendar nikakor ne smemo spregledati, da se je Slovenija izoblikovala in udejanjila kot država prav znotraj Jugoslavije, še posebej kot zgodovinska entiteta za časa kraljevine in NOB. Kasnejše osamosvajanje je bolj mizerni poskus boja nacionalističnih lobijev za prestiž, ki vodi v politično dvopolnost in prej v razpad skupne domovine kot pa v krepitev nacionalne suverenosti. 

Kupujemo avtomobile na kredit, da bi prišli tja, kjer bomo
drugemu ustvarjali dobiček.                                Sl. vir: CalBike

    Seveda je ta spopad interesov med naprednimi silami in nacionalističnimi nazadnjaki ključnega pomena za razumevanje okolja, v katerega se je lahko umestila BC-demokracija. Poskusi ponovnega oživljanja nekoliko preživetih, tudi prezrtih vrednot, kot so domovina, vera, družina in z njimi povezani simboli: zastava, grb, himna, spomenik …, so druga značilnost vzpostavljanja BC-demokracije. A ker se vedno več ljudi osvobaja od avtoritarnih vezi in poskuša sooblikovati lastno življenje, kar se da bolj svobodno, neodvisno - oziroma kot bi rekel Robert Golob: "Plesali bomo in se veselili!"- so BC-demokrati nervozni. Zato, ker je njihova domena preteklost, a zanimanje za nekdanje vrline, vključno z narodno zabavno glasbo, pospešeno izginja. Osipanje političnih podpornikov, tudi podrepnikov je tako očitno - znameniti fizik Max Planck bi rekel, da gre pravzaprav za napredek, ki se dogaja od umrlega do umrlega, - da z običajnim političnim agitiranjem ni več mogoče vzpostaviti neke resnične moči na desni. Lahko pa jo preko BC-demokracije! In tako smo prišli do njene druge značilnosti: Oblikovanja lopovskega virtualnega sveta, v katerem "levičarji" tako kradejo, da so ukradli celo državo. 

"Katero državo?" se vprašamo. Odgovor je lahko zgolj en sam:"ja tisto, ki posameznikom dovoljuje različne privilegije, sinekure in polnjenje žepov. BC demokrati torej ne vidijo države kot sile za udejanjanje javnega, skupnega, za usklajevanje politik in področij ter varovanje skupnega, skupnosti in posameznika, ampak izključno kot molzno kravo, katero je treba čim prej privezati na lastne jasli. Takšno državo namreč res lahko ukradeš in takšno državo je mogoče okrasti venomer, pač po volji zdaj ene, zdaj druge politične stranke. In lopovi so vedno tisti, ki imajo v takšni državi na skrbi ključne položaje. 

Ne, ne bom trdil, da je takšno pojmovanje države banalno in smešno. Velikokrat gre za predsodke in mogoče tudi upravičen dvom, saj podkupljivost, še posebej v državah, ki imajo za boj proti korupciji posebne organe, ni redek pojav. Toda, če prikrito grabljenje izpostavljajo predvsem v predvolilnem času, če obsojajo vse križem kražem, gre vseeno za precej dvomljive obtožbe, ali celo izkrivljene zgodbe. Sam sem namreč odločno prepričan, da država ni plen, ki ga je v današnjih časih sredi Evrope mogoče basati zdaj v ene zdaj v druge malhe. Takšno državo sanjajo in si jo zamišljajo lahko zgolj demokrati BC. In ker so njihovi volivci najpogosteje okuženi z mentaliteto žrtve, tudi ni potrebno ne vem kako zahtevnega prepričevanja Dovolj je, da stopiš med vrata, uperiš prst v nekoga, ki se oddaljuje in kričiš: "Lopov! Lopov! Primite tatu!" 

Zdravstveni totalitarizem nas je posadil pred čakalnice in
tam trepetamo za naše zdravje.                       Sl. vir: Linkedin

    Beda nima razuma, je pa polna nevoščljivosti, privoščljivosti in sovraštva. Obsojeni na vrste, tudi javnega zdravstva, ker za zasebne zdravnike nimajo denarja, nekako že po naravi verjamejo, da tisti na položajih kradejo, se okoriščajo z njihovim denarjem. Le pravi mag se mora pojaviti in jim podrobiti nekaj drobtin pred nosom. Ja, z ubogimi naivneži ni težko, so pa slabi volivci, zato se nanje ne splača staviti. Mislim, da so to ugotovili tudi vsi, ki so kakorkoli stavili na Glas upokojencev. 

    Težje je za distopične cilje pridobiti izobražence in premožnejše, če obljube niso konkretne. Le sprehodimo se po družbenih omrežjih, pa bomo takoj videli, čigava "lačna" usta najbolj kričijo o ukradeni državi in Ostržkih na položajih. Slednjih ne motijo takšni ali drugačni argumenti. Njihova prizadetost je tako močna, da jim je skrb za lastno integriteto presneto malo mar in se vztrajno oklepajo laži, ponarejenih dejstev in resnic. Nekaj takšnih osebkov bi lahko preprosto naštel, pa nikogar nočem prikrajšati za užitek, da si sam ogleda omrežje X in druga ter si ustvari lastno mnenje o pridobitniških "podpornikih". Da ne bom krivičen, med njimi je nekaj privržencev, ki čez levičarje udrihajo zaradi čistega ideološkega prepričanja. Še zmeraj se spopadajo s "komunizmom", čeprav o njegovi prisotnosti ne priča niti senca. Zaradi zakoreninjenega sovraštva, ki se med to "izdajalsko" mentaliteto prenaša iz roda v rod, so pomešali zgodovinska dejstva in sodobne družbene tokove ter levičarje razglasili za naslednike ideje socialnega utopizma. Ti ljudje z epigenetsko vsajeno izdajalsko mentaliteto so tudi najbolj vneti privrženci demokracije Black Cube. Prepričani so, da le s krutim maščevanjem lahko izperejo kri izdajalskega sorodstva. A ker tistih, ki so dejansko metali fašistične sluge v brezna skupaj z jerbasom ročnih bomb, ni več, so svoj bes usmerili proti svobodoljubnim, samobitnim in ponosnim sodržavljanom. Pri zasvojenih s sovraštvom sploh ne gre za nedolžen pojav. Arhetipskega sovraštva ni mogoče preobraziti in zaslepljenim vrniti vid, da bodo znova verjeli v lastni narod in se bodo pomiriti sami s sabo. Suženjstvo, hlapčevstvo in pohlevnost so epigenetsko pogojeni in se prenašajo iz roda v rod kot posledica zapisanih travm in manjvrednostnih kompleksov. Gre za tipičen arhetipski pojav travmatičnega nasledstva, ki se vedno znova izraža kot ovaduški, hlapčevski simptom-sindrom. 

    Le poglejmo posameznike, za katere vemo, da so dediči belogardistične, domobranske ponižnosti, kako razprodajajo slovenstvo naokrog in iščejo gospodarje, da bi skupaj z njimi ponižali narod. Nenehno udrihajo čez lastni rod, doma in drugod, še posebej po vseh, ki le malo dišijo po svobodnjaštvu. Klanjanje Orbanu, Trumpu, Netanjahuju in tudi kolaboracija z nelegalnimi in pollegalnimi paraobveščevalnimi formacijami, kakršna je Black Cube, je posledica izražanja "izdajalskih, hlapčevskih" genov. Kar so nekoč ugotavljali in utemeljevali evgenični rasisti, ko so dokazovali kar povprek, da se da manjvrednost, hlapčevska in suženjska odvisnost ugotoviti po določenih lobanjskih značilnostih, mogoče ne drži ravno v tem kontekstu, a na ravni genetike, takšni dokazi nedvomno obstojijo. 

    Omenjeni dve kategoriji, oportuniste in ljudi z izdajalsko mentaliteto sem namenoma izpostavil, ker prav oni oblikujejo mnenjsko bazo, skozi katero se oblikujejo in širijo podtikanja, laži in s predsodki ter sovraštvom obremenjena sporočila. Levičarji so omenjene aktiviste poimenovali za kevder, klet nazadnjaškega delovanja. 

Potrošništvo, privid občutka proste izbire in svobode.

Sl. vir: TheHechingerReport

    Podtikanja, laži, žalitve, demagoško sprevračanje resnice, tako rekoč vsa senčna armada, ki poskuša preobraziti resnico v namen za manipulacijo, je druga značilnost demokracije Black Cube. Brez naporov, ki jih senčna vojska vnaša v izkrivljenje resnice in v napihnjeno ter zlagano obtoževanje nasprotnikov, bi se virtualni svet laži hitro razpadel. Tako pa posejani dvom nenehno sproža pomisleke, kaj je res in kaj ne. V takšnem okolju pa ne nasedajo le naivni in neizobraženi, ampak tudi številni drugi s še neizoblikovanim osebnostnim značajem. 

    Preden, kakorkoli nadaljujemo z opisovanjem demokracije Black Cube, moramo povedati, da gre za skrajno desno nastrojene ljudi, ki se zavedajo, da njihov vrednostni svet razpada. Ko razpadajo vrednote, se izgubljata tudi verodostojnost in identiteta. Pred očmi dobesedno razpada črno-bela mladost, ki bi jo tako radi podoživeli preko lastnih otrok. Tipična patriarhalna, sveta družina gre k vragu in z njo vera, ki jo utemeljuje. Zlagani svet napačnih pričakovanj je tako edino, kar jim še ostane! Popolnoma nič narobe, ampak če poskušajo v lastno distopijo zapreti vse druge, ki si z njimi delijo nacionalni prostor, potem gre za patološko okužbo, ki se največkrat širi preko množičnih medijev in spleta. 

    Doma se uspešno s konservativnimi pogledi in nekrotičnim družbenim tkivom zaenkrat spopadata dve organizaciji in nekaj sto nevladnih organizacij, ki so se jima pridružile. Poleg vladne koalicije se tvori močan politični blok, ki lahko učinkovito blaži napade nazadnjaške fronte in njene poskuse, da bi ustvarili premočan politični naboj. Zato me prihodnost v nobenem pogledu ne skrbi. Vem pa, in o tem se lahko prepričamo tudi iz medijskega poročanja ter nastopov nazadnjakov na spletnih mrežah, da je veliko lažje iz običajne težave narediti vtis, da gre za katastrofalno napako, kot pa obratno. Posledic resnično pogubnega dejanja ni mogoče prikriti. Hkrati te posledice postanejo sestavni del obče duševne travme, ki dolgoročno prizadene skupnost. Arhetipska osebna prizadetost oziroma motnja, ki tiči v posameznikih globoko v nezavednem, pa je skrivnosti volilni stroj, ki tiho prikimava zlorabam in osebni prizadetosti prepričanih, da gre zgolj za ohranjanje "prave" vzgoje pridnih, ponižnih in skromnih državljanov. Versko spodbujeno trpljenje je namreč edino pojasnilo, zakaj je nazadnjaštvo tako odporno proti zlorabam, ki se posamezniku dogajajo v domačem in bližnjem okolju. Za nazadnjaka so klofute vzgojne, prepovedi pa krepijo osebnostni ustroj. Prej ali slej se v življenjskem ciklu vsak znajde na mestu, ko udarce prejema in ko udarce daje. To pa je na vekomaj veke slavljena pravičnost. 

    Vse, kar poziva k osvoboditvi iz človeškega pekla tradicije, je treba preprečiti, prikriti, izkriviti, predstaviti v popolnoma drugačni luči. Podobno, kot so ortodoksni komunisti opisovali lasten pekel, opisujejo nazadnjaki patriarhalni svet zlorab. In podobno kot bistroumni, hrabrejši bežijo iz distopije državnega nasilja, tudi nekoliko pametnejši, predvsem pa takšni, ki znajo zlorabi očitati pravo vrednost, bežijo iz patriarhalnih družin. A prav zato, da bi bilo teh pobegov v optimizem čim manj, nastajajo, se organizirajo, oblikujejo "kevder" sile. S šibkimi se namreč lahko manipulira, in na žalost je takšnih neprimerno več kot izgrajenih, razumnih osebnosti. O tem nedvomno pričajo nedavni primeri posnetkov ljudi, za katere smo pričakovali vse kaj drugega od nediskretnega, pocestnega vedenja. 

Tako opevani dokazi o razbohotenem koruptnem okolju, o katerem so na veliko poročali nazadnjaki, pravzaprav niso bili nič drugega kot objestno hvalisanje dveh odvetnikov in ene propadle političarke. Kot da bi mene na skrivaj posneli, kako trdim, da je Netanjahu stisnil v žep Trumpu zajetno vsotico nekaj milijard, da mu je pomagal z bombami krotiti Irance. Prav omenjeni primeri najbolj dokazujejo, kako dejansko kritična je javnost, ki naseda takšnim hvalisavim zgodbicam. Ali pa drug primer, na katerem SDS vplivnici Karin in Anja Bah Žibert prepričujeta spremljevalce njunih spotov na omrežju X, kako so motnje, povezane z oskrbo goriv, posledica organizacije komunistične distribucije, h kateri je izrazito nagnjena slovenska vlada, čeprav je resnica presneto drugačna. Logistične motnje pri preskrbi z gorivi so namreč nastale, ker sta njuna desničarska vzora Trump in Netanjahu sprožila z bombardiranjem Irana blokado Hormuške ožine in svetovno krizo pri preskrbi z nafto. Zakaj? Ker Ivanov "močni predsednik" zaradi lastnih koristi podpira genocidno politiko proti Palestincem in z dvigovanjem cen nafte poskuša pomagati k izboljšanju gospodarskega položaja Rusije, da bo lažje nadaljevala vojno proti Ukrajini. 

Omenjeno nas torej precej dobro poduči o nazadnjaškem delovanju in ciljih njihovega občega zatiranja ter seveda tudi o dejanski podpori ukrajinskemu boju za neodvisnost in suverenost. Nazadnjaki nikoli niso bili in nikoli ne bodo na strani naprednih, na strani ljudi, ki se hočejo znebiti vplivov, odvisnosti in zapovedanem hlapčevanju. Nazadnjaki so okuženi z arhetipsko nazadnjaško mentaliteto in tako je tudi njihova podpora ukrajinskemu boju zgolj navidezna in hinavska.

Izobraževalni sistem, pitališča zavesti Black Cube

Sl. vir Boltonschool

    Nazadnjaški pogled bi še najbolje opisali kot distopijo, literarni svet Margarete Atwood, v katerem odraščajo deklice v spodobne nosečniške vreče. In tu, prav tu, se njihov pogled na prihodnost pravzaprav konča. Življenje namreč ni razvojna premica, ki se vleče v neskončnost, ampak krog, v najboljšem primeru elipsa, v kateri nenehno trgamo sad telesa iz maternice in ga do joka pripravimo z udarci po riti. Po nazadnjakih je človek del tega ponavljajočega se živalskega kroga, zodiaka. Iz omenjenega prekletstva pa ga lahko reši le Bog. Stvarnik, o katerem upravičeno dvomimo, da sploh obstoji. Tudi zato ljudje bežijo iz nazadnjaškega objema, podobno kot ambiciozni posamezniki iz distopične Severne Koreje in Rusije. Distopija je nazadnjaški rezervat. V njem človek živi kot žival, prepuščena gonom, in tudi rojeva ter končuje kot žival, v mukah. 

    In distopija je tretja odlika demokracije Black Cube. Je namreč kot resnična kocka s šestimi ploskvami. Njena notranjost je precej oglata in tesna. Ker je pobarvana črno, svetloba ne prodira vanjo. Nabor informacij znotraj nje je omejen in nikakor ni mogoče preverjati njihove verodostojnosti. Kar pride vanjo, v njej tudi ostane. Predstavljajmo si možgane, ki jih ujamejo v takšno črno kocko. Pravzaprav možgani tudi so neka vrsta črne kocke. Odvisni so izključno od informacij, pridobljenih preko senzoričnih dražljajev. Podatke, ki jih dobivajo, povezujejo v logična zaporedja in odločitve. Prav z nesposobnostjo neposrednega čutenja in zaznavanja okolja se poigravajo različni manipulatorji; od propagandistov, mnenjskih voditeljev, ideologov, dušeslovcev, izvedencev za spreminjanje in izkrivljanje zavesti. Izkoriščajo strah, bolečino, presenečenje, pohlep, našo navezanost, upanje, varanje in razočaranje, da sprožajo v nas trajno neugodje in začasno ugodje. Poslušni trpijo bistveno manj, a trpijo vsi. Temu bi preprosto lahko rekli tudi nasilje nad posamičnim zavedanjem, saj gre za izkoriščanje emocionalnih slabosti in osebnostnih šibkosti. 

    Naivno je pričakovati, da kdor enkrat uporabi metode za izkrivljanje dojemanja resničnosti, da bo kdaj takšna dejanja opustil. V črni kocki izkrivljenega dojemanja se rojevajo Ivani, Putini, Trumpi, ajatole, Džong Uni, Maduri, Orbani, Benjamini …, obsedenci, ki nam jemljejo pravico do prihodnosti!