Sračja civilizacija

 

    Kdo bo vendarle vodil državne in državniške posle, ko pa obstoječe razmerje političnih sil kaže, da bodo stranke in njihovi predstavniki več časa porabili za medsebojne razprtije, prikrivanje nesposobnosti in okoriščanje kot za služenje državljanom? Ja, kdo le bo v tej sračji civilizaciji, ki se kiti s tujim perjem, prevzel odgovornost za navzdolno sankanje in hlad, ki prežema naša krhka, neodporna telesa? Doba strankarske demokracije, ko se gredo oblast in si pokoravajo tiste, ki so jih pravzaprav izvolili, se bliža zatonu. Kandidati za državnega uslužbenca, politiki, ki se ne zavedajo, da so le del širokega kandidacijskega postopka za "ugledno" službo, kmalu ne bodo imeli česa več iskati na kadrovskih seznamih za državni zbor in najvišje funkcije v državi. Državni zbor imenuje in povišuje, pa tudi nadzira, odpoklicuje in kaznuje neprimerne in nesposobne. Ne nazadnje so edino zakonodajno telo v državi in poslanci so predstavniki vsega ljudstva, nevezani na navodila političnih strank. Pri nas pa smo parlament razbili na strankarske vrtičke in zdaj se njihovi sadilci kregajo, čigava buča je večja. Kretenizem? Da, v vseh pogledih in to zgolj zaradi nespoštovanja ustave, na katero tako vztrajno prisegajo. Strankarsko kupčkanje bi se moralo ustaviti pred vrati državnega zbora. Strankam bi sploh morali prepovedati vstop vanj, če se že drugače ne moremo otresti njihovega vpliva in "farbanja" poslancev po ideološki pripadnosti. Zadnje politično razmerje sil napoveduje skrajno neučinkovitost. Slednja pa z roko v roki lomasti s prikrivanjem in podkupninami. Najbolj dovzetni za slednje so prav tisti, ki najbolj udrihajo po klientelizmu in korupciji. Že dolgo namreč vemo, da prav tisti z najmanjšim, najbolj glasno tulijo, kakšnega norca držijo v rokah!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

15 metrov pod gladino

Slika
    "Amputacija, amputacija," je odgovarjal že nekoliko naveličan, ko je moški s turobnim pogledom vnovič in vnovič pogledoval proti njemu. Bil je namreč njegovo edino upanje, ki bi še lahko obrnilo tok dogodkov. Le nekaj sob naprej je ležala njegova žena. Težka sladkorna bolnica. Stopalo ji je dobesedno zacvetelo in zdravljenje ni pomagalo več. "Verjetno ne razumete, ampak resnično nam zmanjkuje časa," je ponovno začel zdravnik. "Živci so težko poškodovani. Operacija za izboljšanje prekrvavitve ni prinesla izboljšanja. Ne morem in ne moremo spodbuditi imunskega odziva," je nadaljeval.       "Ja, kaj to pomeni?       "Le kaj mislite, kaj lahko pomeni?" Moška sta začela s pogledi tehtati drug drugega. Zdravnik je porival obrazec za odobritev podkolenske amputacije, človek na drugi strani mize, ga ni in ni hotel prevzeti. "Ne vem, kaj naj vam še rečem, kako naj vas prepričam, da je življenje vaše žene resno ogroženo. Ne, ne gre...
Preberi več »

Preprosta resnica

Slika
          Težko je reči, kdaj je prvič začutil. Prišlo je tako nepričakovano. Še do včeraj poln moči, izjemno urnega koraka in bistrih misli. Vsak dan je kot za šalo prehodil nekaj sto višinskih metrov in dobrih deset kilometrov, se spopadal s časom, premagoval sebe samega. Pa so ga bolečine v mečih ustavile prvič! Ni jim namenjal kakšnega pomena, ampak se je naslednji dan odločil, da pospeši vzpon. Znova so ga meča prisilila k počitku. Tokrat za dobro minuto. In potem se je začelo. Z vsakim vzponom je večkrat postal. Kmalu že po šestdesetih, sedemdesetih korakih, in zdaj je bil čas tisti, ki je zmagoval. Celo na revnem so ga ustavljali krči v mečih. Vedno daljši so bili postanki, da so popustili, mu dovolili nadaljevati. Sebi se je zdel precej klovnovski, ko se je sprehajal po mestu in buljil v izložbe, kot da ga zanima tisto tam notri. Utrujen, s pekočim prehajanjem v mečih je bolščal v steklo; včasih je opazoval le bel papir izpraznjenega prostora a...
Preberi več »

Preživeti sebe

Slika
     Očitno je pokojninski sistem toliko nedohranjen (1) in potrebuje korenite spremembe, da bo sposoben slediti vitalnim potrebam starajočih. Zaenkrat še zmeraj deluje kot nekoliko bolj toga, konservativna zavarovalnica za starost. Tekoče prispevke zaposlenih prenakazuje v pokojnine, in pri nizki dodani vrednosti le ti res ne morejo slediti inflaciji in potrebam njihovih prejemnikov. O kakršnih koli naložbah sistema ne moremo govoriti, ker jih preprosto ni. Vse poteka po pravilu iz rok v usta. In da bi sistem posloval kolikor toliko vzdržno mu država vsako leto primakne 15, pa tudi več odstotkov, nekaj borega dobi tudi s strani Kapitalske družbe, ki naj bi praktično zagotavljala sredstva za pokojninsko blagajno. Leta 2023 je tako prispevala celih 65 milijonov k skupni vsoti zbranih sredstev 7,3 milijarde evrov. Nič čudnega, da imajo potem številni prebivalci v Podalpski domačiji upokojence za zajedavce in glavne krivce za siromašenje družbenega standarda.  Verjetn...
Preberi več »