Vsadki pretrgali molk

 

    Stephen Hawking, teoretični astrofizik, je bil eden redkih, ki je zaradi težke invalidnosti, posledice bolezni motoričnih nevronov, ohranjal stik z ljudmi v svoji bližini s sporazumevanjem preko računalnika. Z boleznijo, ki je običajno človeka usmrtila v nekaj letih, je Hawking shajal dobrih 55 let in komunikacija, bila je ključna za nadaljevanje njegovega znanstvenega dela in življenja v omejenem okolju, ga je očitno ohranjala pri življenju. Praktično negiben, le še z očmi je lahko sledil črkovalnemu modelu na zaslonu in računalnik je to potovanje oči spreminjal v zloge in pisne ter govorjene besede, stavke. Čeprav je bilo vse skupaj precej nerodno, je Hawking vsake toliko le spregovoril s težkim, sintetičnim glasom. Mnogi, podobno telesno prizadeti, so takšno sporazumevanje s svetom opustili ali se ga sploh niso naučili. Hawking pa je predaval in pisal knjige. A prav manj vztrajni so botrovali, da so znanstveniki izdelali možganski vsadek, ki komunikacije težkih invalidnih oseb lahko precej poenostavi. Zamislite si, da se vam na zaslonu pokaže običajna qwertyjeva tipkovnica. Le pomisliti morate, kako boste premaknili prst za tipkanje na višje ali nižje ležeče črke ali ga boste preprosto pokrčili, že vsadek sporoči računalniku vrstni red črk oziroma besedilo, ki nastaja, ko prsti sledili misli. Ja, precej enostaven in hiter proces, Bolj izurjeni miselni virtuoz lahko na minuto napiše tudi do 110 znakov oziroma 22 besed, ki se pretvorijo v umetno govorno sporočilo. S predvidevanjem UI je proces sporočanja tekoč, stopnja napak pa je le 1,2%.