Diskretnost z oslovskimi ušesi

 

    Nedavno smo se lahko vsi prepričali, koliko tehtata osebnost in njen ponos, in to pri ljudeh, za katere smo mislili, da imajo zaupanja vreden značaj. No, da gre, kot se je izkazalo, za zgolj nekaj opravljivih "bab", ki jih vaška folklora pogosto izpostavlja, je čisto naključje in niti najmanj ni povezano s predsodki o ženskah ali še manj s kakšno obliko mizoginije (podcenjevanje, sovraštvo do žensk). Očitno ščepec pohlepa in potreba po dokazovanju premagata občutek za diskretnost, čeprav gre za čiste neznance z iz rokava potegnjenimi obeti. Ja, in ko enkrat naivno zabredeš kot naivna dijakinja v prvem letniku srednje šole, potem so tudi izgovori temu primerni. Naivni! Lumpi naj bi iz konteksta trgali in prikrajali vsebine, in to iz pogovora, ki to sploh ni bil, ker je šlo za običajno hlastanje po vrženi vabi, in kot presojam sam, za čisto navadno zavistno, pritlehno ogovarjanje. Kdo sploh lahko stavi na resničnost takšnih izjav, ki najbolj spominjajo na tisto odmevno luknjo, v katero je služabnik tulil, da ima kralj Midas oslovska ušesa, ko ni mogel več držati v sebi pogubne skrivnosti? Oziroma kako le naj še naprej zaupamo v ugled ljudskega predstavništva ali v odvetniško diskretnost, če se njihovi najvidnejši predstavniki obnašajo kot najslabši, najbolj razvpiti branjevci na trgu. Za nekaj drobiža ali le obet, da bo "zacingljalo", so pripravljeni v trenutku prodati tuje in obenem lastno dobro ime. Seveda, vse čestitke nabritim moderatorjem posnetih epizod, da nam na tako neposreden način pokažejo, kdo si zasluži javno zaupanje, kdo pa krepko brco v rit.