Biološki možgani

 

    Ključno vprašanje pri umetni inteligenci ni, kako ji vdahniti sposobnost zaznavanja in odzivanja štiriletnega otroka, ampak kako nahraniti požrešne digitalne možgane z energijo. Gigavat torej postaja merska enota za strojno mišljenje. Koliko gigavatov električne moči praktično potrebujemo, da bodo naprave lahko ustvarile miselni izrek v trajanju ene sekunde? Zdaj nam je že jasno, da umetna inteligenca niti približno ni na ravni varčnih človeških možganov, ne po miselni sposobnosti in še zdaleč ne po energiji, ki jo slednji potrebujejo za delovanje. Človeški možgani predstavljajo približno 2 % telesne teže in porabijo 20 % celotne energije. Za opravljanje običajnih kognitivnih in nadzornih telesnih procesov jim zadostuje med 12 do 25 vatov moči oziroma toliko, kot jo potrebuje manj zmogljiv prenosnik za brskanje po spletu. Medtem, medtem ko naj bi samo v ZDA zgolj nove projekte za umetno inteligenco napajale manjše jedrske elektrarne skupne moči 60 gigavatov. Z nekoliko manjšo priključno močjo (50 GW) se bodo ponašali šanghajski megainteligenčni centri. Za Evropo ni znanih podatkov. Govorimo o središčih, ki bi za napajanje, recimo v šanghajskem primeru, potrebovali 71 jedrskih elektrarn zmogljivosti naše v Krškem oziroma 150 milijonov standardnih sončnih panelov ali okrog 20.000 velikih vetrnih turbin. Torej, kako daleč bo dejansko lahko segla potratna umetna inteligenca, je veliko vprašanje, na katero bodo tudi sintetični možgani težko odgovorili, in še to čez leta. V vsakem pogledu gre za ogromne infrastrukturne "organizme" že danes. To pa pomeni tudi ranljive v vseh pogledih. In tu so skromni človeški možgani edini, ki lahko zavarujejo in omogočijo njihovo dolgotrajno preživetje!