Evgenika

 

    Rasisti in gibanja za rasno čistost so poskrbeli za njen negativni prizvok, čeprav pri omenjeni znanstveni disciplini ne gre za nič drugega kot iskanje načinov za doseganje telesno in duševno zdravega potomstva. Izgnana na rob etičnega obstoja, se počasi vrača v sedanjost, na univerze, inštitute, v raziskovalne laboratorije. Ocene poligenskih tveganj, zaenkrat jih opravlja skupina zasebnih zagonskih podjetij, znova burijo duhove. Bodo spoznanja dostopna zgolj bogatim, da bo njihovo potomstvo inteligentnejše, telesno odpornejše, bolj motivirano za delo in manj dovzetno za razne duševne in somatske bolezni ali pa bodo takšne raziskave genskega prepleta postale del demografskih politik na splošno? Zaenkrat pravega odgovora nimamo. Vemo pa, da se podjetja za genetske manipulacije pospešeno selijo v oaze svobodnega raziskovanja, kot je recimo Prospera v Hondurasu, kjer opravljajo raziskave s človeškim genetskim gradivom brez uradnega nadzora ali zakonskih omejitev. Teologi temu podcenjujoče pravijo: "igranje boga".  Znanstveniki, kot je politični filozof Jonathan Anomaly, pa so prepričani, da gre zgolj za možganski beg iz univerz, ki so postale intelektualni zapor. Vsekakor prihodnja rojstva ali ektogeneza že v dobrih desetih letih ne bodo več prepuščena naključnim genskim mešanjem. Verjetno tudi ne bodo več odvisna od kakovosti človeške sperme in jajčec. Slednja bodo vzgojena iz pluripotentnih matičnih celic, pridobljenih iz kože ali krvi. Življenje iz božjih rok vsekakor prehaja v človeško presojo!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Preživeti sebe

Slika
     Očitno je pokojninski sistem toliko nedohranjen (1) in potrebuje korenite spremembe, da bo sposoben slediti vitalnim potrebam starajočih. Zaenkrat še zmeraj deluje kot nekoliko bolj toga, konservativna zavarovalnica za starost. Tekoče prispevke zaposlenih prenakazuje v pokojnine, in pri nizki dodani vrednosti le ti res ne morejo slediti inflaciji in potrebam njihovih prejemnikov. O kakršnih koli naložbah sistema ne moremo govoriti, ker jih preprosto ni. Vse poteka po pravilu iz rok v usta. In da bi sistem posloval kolikor toliko vzdržno mu država vsako leto primakne 15, pa tudi več odstotkov, nekaj borega dobi tudi s strani Kapitalske družbe, ki naj bi praktično zagotavljala sredstva za pokojninsko blagajno. Leta 2023 je tako prispevala celih 65 milijonov k skupni vsoti zbranih sredstev 7,3 milijarde evrov. Nič čudnega, da imajo potem številni prebivalci v Podalpski domačiji upokojence za zajedavce in glavne krivce za siromašenje družbenega standarda.  Verjetn...
Preberi več »

15 metrov pod gladino

Slika
    "Amputacija, amputacija," je odgovarjal že nekoliko naveličan, ko je moški s turobnim pogledom vnovič in vnovič pogledoval proti njemu. Bil je namreč njegovo edino upanje, ki bi še lahko obrnilo tok dogodkov. Le nekaj sob naprej je ležala njegova žena. Težka sladkorna bolnica. Stopalo ji je dobesedno zacvetelo in zdravljenje ni pomagalo več. "Verjetno ne razumete, ampak resnično nam zmanjkuje časa," je ponovno začel zdravnik. "Živci so težko poškodovani. Operacija za izboljšanje prekrvavitve ni prinesla izboljšanja. Ne morem in ne moremo spodbuditi imunskega odziva," je nadaljeval.       "Ja, kaj to pomeni?       "Le kaj mislite, kaj lahko pomeni?" Moška sta začela s pogledi tehtati drug drugega. Zdravnik je porival obrazec za odobritev podkolenske amputacije, človek na drugi strani mize, ga ni in ni hotel prevzeti. "Ne vem, kaj naj vam še rečem, kako naj vas prepričam, da je življenje vaše žene resno ogroženo. Ne, ne gre...
Preberi več »

Preprosta resnica

Slika
          Težko je reči, kdaj je prvič začutil. Prišlo je tako nepričakovano. Še do včeraj poln moči, izjemno urnega koraka in bistrih misli. Vsak dan je kot za šalo prehodil nekaj sto višinskih metrov in dobrih deset kilometrov, se spopadal s časom, premagoval sebe samega. Pa so ga bolečine v mečih ustavile prvič! Ni jim namenjal kakšnega pomena, ampak se je naslednji dan odločil, da pospeši vzpon. Znova so ga meča prisilila k počitku. Tokrat za dobro minuto. In potem se je začelo. Z vsakim vzponom je večkrat postal. Kmalu že po šestdesetih, sedemdesetih korakih, in zdaj je bil čas tisti, ki je zmagoval. Celo na revnem so ga ustavljali krči v mečih. Vedno daljši so bili postanki, da so popustili, mu dovolili nadaljevati. Sebi se je zdel precej klovnovski, ko se je sprehajal po mestu in buljil v izložbe, kot da ga zanima tisto tam notri. Utrujen, s pekočim prehajanjem v mečih je bolščal v steklo; včasih je opazoval le bel papir izpraznjenega prostora a...
Preberi več »