Samo moj svet

 

    Koliko razprav je že bilo, koliko izrečenih besed in popisanih pol papirja, da bi odgovorili na jasno vprašanje: Kako ljudje čutimo in dojemamo resničnost? Odgovor je verjetno bolj preprost in nazoren od tisočih raziskav, ki poskušajo določiti našo zavest skozi doživljanje obeh svetov, zunanjega in notranjega. Vsekakor gre za izkušnjo! Ne eno samo, ampak na milijarde izkušenj, ki so nas skozi evolucijo naučile razumeti pojave podobno. Očitno se biološki organizmi odzivajo slično na dražljaje, valovanja in polja, ki nas obdajajo; od elektromagnetnega, gravitacijskega, jedrskega in drugih kvantnih polj. Preprosto bi lahko rekli, da rdečo barvo vsi vidimo enako rdečo. Mogoče res, če bi bila naša telesa tudi enako občutljiva na zaznave, če bi pripadala isti kulturi, gojila enako filozofijo in bi jih poseljevala ista travma. Tako pa ne moremo govoriti o absolutni življenjski izkušnji, ampak o odtenkih, ki jih izkušajo naše lastnosti. Vsak odtenek lahko opišemo matematično natančno z različnimi kombinacijami števil ali enačb. A to je za same možgane prezahtevno. Izražamo se preprosto, kot na primer drap, bež, zajeten, težek, visok, nizek, okrogel, ploščat, ovalen, gladek, grob … In prav zaradi teh poenostavitev smo prepričani, da čutimo, vidimo, doživljamo presneto podobno, čeprav še zdaleč ni tako. Le poglejmo si upodabljajočo umetnost in zdaj presodimo, katera dva umetnika ustvarjata identična dela. Ju ni! Tudi med največjimi ponarejevalci ne najdemo enakih zapisov. Pa ne le zato, ker roke opisujejo različno gibanje, ampak ker dve osebi svet različno vidita, občutita in imata različne spretnosti, ter seveda tudi različne zavestne izkušnje. Gre za podobnost v niansah!