Sveta trojica

 

    Nekateri smo se v socializmu hudičevo dobro naučili prepoznavati avtokratske in totalitaristične simptome, drugi so sistem vzeli kot nekoliko tršo učno uro za kasnejše udejanjanje lastnih ambicij. V pomlad, kot so poimenovali ropanje skupne lastnine "nazadnjaški prenovitelji", smo torej krenili z različnimi prepričanji. Ločili smo se na libertarce, ki smo kar naenkrat zares začeli verjeti v samobitnost in svobodo, ter na demokrate, ki so si nenehno izmišljali nove in nove trike, kako izkoriščati politični sistem za utrjevanje popolnega nadzora nad posamezniki in družbo ter udejanjanje samodrštva in patriarhalnih vrednot. Vera in slednje gresta z roko v roki. Sveta družina, vodja in domovina (vzorec ponazarja fašistični sistem) so namreč organizirani v podobi Svete trojice. Bog, oče pooseblja družino, domovina je obujeno zemeljsko kraljestvo Jezusa Kristusa in Sveti duh je moralni in spoznavni vodnik občestva. Eno brez drugega ne preživi in totalitarizem kot zrcalna podoba duhovnega stvarstva se lahko krepi zgolj, če poskušamo prenesti troedino podobo v zemeljsko okolje. Glede na to, da družina postaja vedno šibkejša znotraj družbene strukture, število ljudi, ki nasprotujejo močnemu državnemu vodji, se povečuje, domovina pa je bolj ali manj le še ideološka figura za državne proslave, brez neke prave vsebine v človeškem čutenju, se nam totalitarizma ni bati. Ne glede na to, kdo bo zmagal na volitvah, ima proti sebi močno opozicijo v samem ljudstvu. Njen delež v vsakem pogledu presega 75 %. Ljudje namreč ne volimo več oblasti, ampak servis!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Preživeti sebe

Slika
     Očitno je pokojninski sistem toliko nedohranjen (1) in potrebuje korenite spremembe, da bo sposoben slediti vitalnim potrebam starajočih. Zaenkrat še zmeraj deluje kot nekoliko bolj toga, konservativna zavarovalnica za starost. Tekoče prispevke zaposlenih prenakazuje v pokojnine, in pri nizki dodani vrednosti le ti res ne morejo slediti inflaciji in potrebam njihovih prejemnikov. O kakršnih koli naložbah sistema ne moremo govoriti, ker jih preprosto ni. Vse poteka po pravilu iz rok v usta. In da bi sistem posloval kolikor toliko vzdržno mu država vsako leto primakne 15, pa tudi več odstotkov, nekaj borega dobi tudi s strani Kapitalske družbe, ki naj bi praktično zagotavljala sredstva za pokojninsko blagajno. Leta 2023 je tako prispevala celih 65 milijonov k skupni vsoti zbranih sredstev 7,3 milijarde evrov. Nič čudnega, da imajo potem številni prebivalci v Podalpski domačiji upokojence za zajedavce in glavne krivce za siromašenje družbenega standarda.  Verjetn...
Preberi več »

15 metrov pod gladino

Slika
    "Amputacija, amputacija," je odgovarjal že nekoliko naveličan, ko je moški s turobnim pogledom vnovič in vnovič pogledoval proti njemu. Bil je namreč njegovo edino upanje, ki bi še lahko obrnilo tok dogodkov. Le nekaj sob naprej je ležala njegova žena. Težka sladkorna bolnica. Stopalo ji je dobesedno zacvetelo in zdravljenje ni pomagalo več. "Verjetno ne razumete, ampak resnično nam zmanjkuje časa," je ponovno začel zdravnik. "Živci so težko poškodovani. Operacija za izboljšanje prekrvavitve ni prinesla izboljšanja. Ne morem in ne moremo spodbuditi imunskega odziva," je nadaljeval.       "Ja, kaj to pomeni?       "Le kaj mislite, kaj lahko pomeni?" Moška sta začela s pogledi tehtati drug drugega. Zdravnik je porival obrazec za odobritev podkolenske amputacije, človek na drugi strani mize, ga ni in ni hotel prevzeti. "Ne vem, kaj naj vam še rečem, kako naj vas prepričam, da je življenje vaše žene resno ogroženo. Ne, ne gre...
Preberi več »

Preprosta resnica

Slika
          Težko je reči, kdaj je prvič začutil. Prišlo je tako nepričakovano. Še do včeraj poln moči, izjemno urnega koraka in bistrih misli. Vsak dan je kot za šalo prehodil nekaj sto višinskih metrov in dobrih deset kilometrov, se spopadal s časom, premagoval sebe samega. Pa so ga bolečine v mečih ustavile prvič! Ni jim namenjal kakšnega pomena, ampak se je naslednji dan odločil, da pospeši vzpon. Znova so ga meča prisilila k počitku. Tokrat za dobro minuto. In potem se je začelo. Z vsakim vzponom je večkrat postal. Kmalu že po šestdesetih, sedemdesetih korakih, in zdaj je bil čas tisti, ki je zmagoval. Celo na revnem so ga ustavljali krči v mečih. Vedno daljši so bili postanki, da so popustili, mu dovolili nadaljevati. Sebi se je zdel precej klovnovski, ko se je sprehajal po mestu in buljil v izložbe, kot da ga zanima tisto tam notri. Utrujen, s pekočim prehajanjem v mečih je bolščal v steklo; včasih je opazoval le bel papir izpraznjenega prostora a...
Preberi več »