Ukradene volitve

 

    Mogoče se kaj takšnega dogaja v Belorusiji, mogoče v Rusiji, v Venezueli in Severni Koreji, v ZDA, na Kitajskem … A težko verjamem, da se je državam z demokratičnega roba pridružila tudi Podalpska domačija. Očitajo, da smo po ukradeni državi dobili tudi ukradene volitve in jutri bo po vsej verjetnosti to ukradena korupcija. Kmalu se bo namreč kdo spomnil, da na levem polju neupravičeno kasirajo podkupnine, ki bi vsekakor morale pripadati desni opciji, če seveda ne bi bilo ukradene države in ukradenih volitev. Tako pa so padle v vodo obljubljene funkcije, službice, sinekure in številni privilegiji. Kako bo Veliki mag zdaj poplačal "zveste" navijače, ko jih je že drugič žejne prepeljal čez sveto reko Jordan? Koliko zvestobe, koliko pravice in koliko resnice je v njih, bomo kmalu videli. V potrošniški družbi je zgolj ideologija premalo. Zvestoba in lojalnost potrebujeta nekaj več, da se igralniško kolo lahko vrti. Patriarhat z lastniškimi stanovanji je na težki preizkušnji. In otroci seveda rastejo! Ljubko potomstvo naj bo še tako zadovoljno z družinskim sobivanjem, prej ali slej starše in njihove nasvete, polne predsodkov, pošlje k vragu. Zato, tudi če državo vrnejo, če priznajo volitve "zmagovalcem", ki bi to radi bili in dovolijo, da si s korupcijo omasti brke nasprotni politični tabor, se vrli desničarji ne bodo izognili porazu. Čas in spoznanja neusmiljeno delujejo proti nazadnjaštvu. Fizikalni genij Max Planck je rekel, da se razvoj dogaja od pogreba do pogreba. Zlato pravilo nazadnjaškega propada je torej postavljeno. Naša "sveta" dolžnost pa je, da podstavimo nogo in vse skupaj nekoliko pospešimo!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Preživeti sebe

Slika
     Očitno je pokojninski sistem toliko nedohranjen (1) in potrebuje korenite spremembe, da bo sposoben slediti vitalnim potrebam starajočih. Zaenkrat še zmeraj deluje kot nekoliko bolj toga, konservativna zavarovalnica za starost. Tekoče prispevke zaposlenih prenakazuje v pokojnine, in pri nizki dodani vrednosti le ti res ne morejo slediti inflaciji in potrebam njihovih prejemnikov. O kakršnih koli naložbah sistema ne moremo govoriti, ker jih preprosto ni. Vse poteka po pravilu iz rok v usta. In da bi sistem posloval kolikor toliko vzdržno mu država vsako leto primakne 15, pa tudi več odstotkov, nekaj borega dobi tudi s strani Kapitalske družbe, ki naj bi praktično zagotavljala sredstva za pokojninsko blagajno. Leta 2023 je tako prispevala celih 65 milijonov k skupni vsoti zbranih sredstev 7,3 milijarde evrov. Nič čudnega, da imajo potem številni prebivalci v Podalpski domačiji upokojence za zajedavce in glavne krivce za siromašenje družbenega standarda.  Verjetn...
Preberi več »

15 metrov pod gladino

Slika
    "Amputacija, amputacija," je odgovarjal že nekoliko naveličan, ko je moški s turobnim pogledom vnovič in vnovič pogledoval proti njemu. Bil je namreč njegovo edino upanje, ki bi še lahko obrnilo tok dogodkov. Le nekaj sob naprej je ležala njegova žena. Težka sladkorna bolnica. Stopalo ji je dobesedno zacvetelo in zdravljenje ni pomagalo več. "Verjetno ne razumete, ampak resnično nam zmanjkuje časa," je ponovno začel zdravnik. "Živci so težko poškodovani. Operacija za izboljšanje prekrvavitve ni prinesla izboljšanja. Ne morem in ne moremo spodbuditi imunskega odziva," je nadaljeval.       "Ja, kaj to pomeni?       "Le kaj mislite, kaj lahko pomeni?" Moška sta začela s pogledi tehtati drug drugega. Zdravnik je porival obrazec za odobritev podkolenske amputacije, človek na drugi strani mize, ga ni in ni hotel prevzeti. "Ne vem, kaj naj vam še rečem, kako naj vas prepričam, da je življenje vaše žene resno ogroženo. Ne, ne gre...
Preberi več »

Preprosta resnica

Slika
          Težko je reči, kdaj je prvič začutil. Prišlo je tako nepričakovano. Še do včeraj poln moči, izjemno urnega koraka in bistrih misli. Vsak dan je kot za šalo prehodil nekaj sto višinskih metrov in dobrih deset kilometrov, se spopadal s časom, premagoval sebe samega. Pa so ga bolečine v mečih ustavile prvič! Ni jim namenjal kakšnega pomena, ampak se je naslednji dan odločil, da pospeši vzpon. Znova so ga meča prisilila k počitku. Tokrat za dobro minuto. In potem se je začelo. Z vsakim vzponom je večkrat postal. Kmalu že po šestdesetih, sedemdesetih korakih, in zdaj je bil čas tisti, ki je zmagoval. Celo na revnem so ga ustavljali krči v mečih. Vedno daljši so bili postanki, da so popustili, mu dovolili nadaljevati. Sebi se je zdel precej klovnovski, ko se je sprehajal po mestu in buljil v izložbe, kot da ga zanima tisto tam notri. Utrujen, s pekočim prehajanjem v mečih je bolščal v steklo; včasih je opazoval le bel papir izpraznjenega prostora a...
Preberi več »