Politična policija

     Vprašajmo se: "Kaj ljudem sploh še ostane, ko nadzor nad njimi politične sile absolutizirajo do te mere, da človek praktično nima več nobene veje, za katero bi se ujel v prostem padu? Sam v nobenem pogledu ne odobravam parlamentarnih preiskav. Ne takšnih, ne drugačnih, saj služijo izključno politično-propagandnim namenom. V najboljšem primeru so podobne srednjeveškemu lovu na čarovnice, kjer človeku pritisnejo vidno znamenje pečanja s hudičem. Moralne obsodbe so vedno hujše od sodnih preganjanj. Človeka onečastijo in spodbujajo k brezglavemu lovu, poniževanju in nekaznovanemu preganjanju ožigosanih. "Moralna obsodba pove, kako dejanje ovrednotimo, ne more pa sama pojasniti, zakaj se je nekaj zgodilo," pravi Sašo Dolenc. Celovitost dogodka, predvsem pa vzroki zanj, ostajajo skriti, stigmatizacija pa deluje prepričljivo; tako zelo, da se dokazi zdijo nepomembni, celo nepotrebni. Dejanje in krivec sta znana, potreba po globljem preiskovanju pa praktično nesmiselna. V kakšni pravni državi torej živimo, če človeka lahko razvrednotimo v trenutku, nanj uperimo prst nekritične javnosti in ga potem meljemo s pomočjo medijev? Nisem še slišal, da bi slednji kdaj priznali krivdo in bi se opravičili zaradi nekorektnih moralnih sodb. Vedno in zanesljivo so na strani lovcev na čarovnice! No, živimo v državi, kjer naj bi zakonodajalec poskrbel predvsem za pravila, ki bi omogočala enakopravno obravnavo vsakega od nas. Pa ne, zakonodajalec si je sam pridržal pravico, da vodi procese proti posameznikom, skupinam, da igra vlogo preiskovalca in moralnega sodnika. Namesto, da bi državni zbor onemogočil politiko namernih obtoževanj, se celo sam oprijema sprevržene vloge razsodnika. In tej izkrivljenosti pravimo demokracija!