Vase verujemo!

     Nekateri nas poskušajo na vsak način prepričati, da je prihod desnega populizma neizogiben. Sam pa močno verjamem, da se čas nezmotljivih vodij in tako imenovanih desnih vrednot neusmiljeno izteka. Levičarstvo bo preživelo! Ne le zaradi svoje humanistične usmeritve in vere, da smo ljudje lahko boljši, kot so nas vzgojili, ampak predvsem, ker levičarstvo ne verjame, da svet lahko spreminjamo od zgoraj navzdol s pomočjo hierarhije in sklicevanjem na nekakšne imaginarne stvarnike. Levičarstvo je politični organizem, v katerem ni vodij, ampak zgolj nosilna ideja. Popolnoma zadošča vera v ljudi in njihove dosežke. Svet, ki stoji razvoju nasproti, zaznamujejo patriarhalna vzgoja, vera v nedokazljivo entiteto, grožnje in ustrahovanje, nasilje, senzacije, laži in dvomi, na predsodkih utemeljene vrednote, zaplankanost; z eno besedo: distopija! Ponazorjene ovire, ki preprečujejo pobeg v razsvetljeno družbo, še najbolj spominjajo na nekdanjo železno zaveso, za katero so po Lovšinovih besedah stare babe pulile rdečo peso. Ja, svet desnih vrednot se razblinja. Je potemtakem kaj čudnega, da se zadnji oboževalci nazadnjaštva tako krčevito zoperstavljajo družbenemu organizmu, ki vztrajno raztaplja njihovo avtoriteto, strumne podpornike genocida nespoštljivo razglaša za mucke, proslave, ki jih prirejajo v lastno čast, pa spreminja v nespoštljivo cirkuško predstavo? V večini dežel na planetu so mokre sanje avtokratov še edino, kar jim je ostalo. Informacijska revolucija ukinja svet uredniško oblikovanih, cenzuriranih vesti. Življenje postaja vedno bolj individualno dorečeno in vsako šteje. In mladi, ki vojno živijo v virtualnih svetovih, se sprašujejo, čemu le bi kdaj pristali, da jih ženejo na pravo morišče, četudi v imenu domovine.