Odrešitev

     Če umetna inteligenca ne bo delala otrok, kdo jih bo? Ne, ne gre za to, da se je vedno manj žensk pripravljeno pečati z materinstvom, ker v življenju obstaja tisoč in ena možnost za vzburjanje vedrejše plati. Vedno več raziskav nas opozarja na padanje ravni testosterona. In če so moški še v obdobju industrijske revolucije in pri gradnji povojnega sveta premogli toliko smelosti, da so vsake toliko legli z ženami v posteljo, je digitalni svet dokončno povzročil vrzel, ki jo je vedno težje krpati. Na tisoče priložnosti nas, tako ženske kot moške, trga iz sveta, v katerem smo hrepeneli po potomstvu. Tako opevana konkurenca nas je v popolnosti podredila posamični gonji za preživetje. In če so bili minulo stoletje predvsem moški iskalci virov preživetja, jim je po letu 1950 v svet svobodnega trga sledilo še 80 odstotkov žensk. Preveč, mnogo preveč, da bi države še lahko načrtovale demografsko politiko. Tudi če se dva že odločita za skupno življenje, je v sodobnem svetu preveč priložnosti, da bi bila njuna zveza lahko vsaj srednjeročno uspešna. Počakajmo še, da bodo kvantni računalniki zaplodili virtualno resničnost avtentičnega videza, pa bomo videli, kdo bo še hotel namišljeni svet deliti s težavami, ki jih poraja vsakdanjost. Ne vem, čemu le nas toliko skrbi, da bi nam zavladali stroji. Če bolje razmislimo, so si nas že podredili in celo algoritme za nadzor nad lastnimi življenji smo jim napisali. Vsekakor pa to še zdaleč ni zadnje dejanje pohlepa. Z njim je namreč zavest odgovorila na večno pomanjkanje skozi evolucijo in ustvarjanje zalog za golo preživetje. Ključno vprašanje na obstoječi razvojni stopnji je, ali se je človek sposoben odreči potomstvu, da bo lahko potešil naraščajočo slo po spreminjanju domov v zbirateljske muzeje dobrin.