Smisel življenja

 

    Čeprav se zdi, da je odgovor dokaj preprost, se pri iskanju življenjskega smisla zapletamo v spektakularno množico hipotez, a nobena nam ne da izključnega in dokončnega odgovora. Trudijo se filozofi, trudijo se teologi, trudijo se fiziki, matematiki, biologi. Vsak od nas poskuša pri sebi odkriti smoter lastnega bivanja. A odgovora še vedno nimamo. Je pot, po kateri stopa človeštvo res tako brezplodno, čeprav generacije sledijo generacijam, in to v vedno večjem številu. Že iz tega gledišča ima življenje namen in smisel. Ne trdim, da je to cilj. Ker slednji je vedno povezan z neko končnostjo, dovršnostjo. In če le te ni več mogoče nadgraditi, dejansko vodi do nesmisla. Smisel se torej lahko udejanja zgolj v prihodnosti. In življenje, ki je prepričano, da se obzorje pred njim krči, oži, je dejansko pred propadom. Od tod tudi trume tesnobnih melanholičnih in depresivnih starcev in stark. Sploh se ne zavedajo, da sta dobra volja in udobje prvi pogoj, da se vrata pričakovanj odprejo. Podobno se namreč tudi bolehno telo, ki so si ga podredili virusi, lahko izvleče iz propada. Tako je vsaj namignila nedavna raziskava o tem, kako z mislimi in upanjem okrepimo imunski sistem. Očitno nam pot preko življenjske globeli lahko pokaže samo znanost. No, tu so tudi različne vere, ki ponujajo trivialne odgovore in večnost v Bogu. A tam prihodnost zagotovo izgubi svoj smisel in prostor za dvom se le še širi. S svetim kraljestvom tako milijarde tonejo v pozabo, iz katere jih bo morda obudil "naduti" človek, ki verjame v svoje kozmično poslanstvo!