Lepa dekleta gredo v nebesa, grda v ...

 

    "Ja, lepa dekleta gredo v nebesa, grda v pekel," smo imeli navado reči včasih. No, danes, ko uvajamo cel kup protidiskriminacijskih meril, se takšna trditev ne spodobi, čeprav se nekaj podobnega še vedno dogaja. Bi se ne smelo, a se! Kognitivna pristranskost, čista evolucijska pridobitev, namenjena razplodu dobrih genov, se nam danes vsiljuje kot obsedenost. Prepričani smo, da všečne osebe niso zgolj prijetna paša za oči, ampak da posedujejo tudi celoten nabor drugih dobrih lastnosti: inteligentnost, prijaznost, empatičnost, pridnost, ustrežljivost, iznajdljivost … Čeprav se večina takšnih izbornih epizod konča med rjuhami; to je namreč tudi glavni smoter kognitivne pristranskosti; gre seveda za čisto prevaro, ki ima lahko še kako neprijetne posledice, za vse, razen za gene ne. No, če je bila nekoč lepota naravna danost, danes lahko vsak uporabi omenjeno orodje in zapečati marsikatero usodo, ki bi se morala končati srečno in večno. Svoje čase smo kognitivno pristranskost pripisovali zgolj moškim. "Na riti ima oči," so govorili. Sklop raziskav pa je pokazal, da tudi ženski libido in to precej bolj, lahko pomeša štrene zasebnosti in poslovnosti. Prav ženske je namreč evolucija še posebej obdarila z intuitivnim sklepanjem. Pri razmnoževanju imajo namreč ključno vlogo. Zaradi kognitivne pristranskosti pa osemenjevalcem največkrat pripisujejo še vrsto drugih vrednot, kar kasneje pogosto botruje izgubi notranjega miru. Za vetrnjake pa ima ta informacija seveda popolnoma drug pomen!