Lepi gredo v nebesa, grdi v pozabo - 1

 Lepota je matematično dokazljiva

    Ko je vstopila, je bila nekam zadržana. No, polaščala se je je trema. Velik prostor s težko tapiserijo in ekspresionističnimi slikami ter starim lestencem, zabitim v visok strop, iz katerega so se spuščale proti tlom obrušene steklene solze in prisekani oktaedri različnih barvnih odtenkov so jo pomanjšali, da je za trenutek pomislila, da se je spremenila v Carrollovo Alice iz čudežne dežele. In ko jo je roka na drugi strani povabila, naj se ji približa in sede nasproti težke izrezbarjene hrastovine, je znova zrasla in odrasla. 

Lepa dekleta gredo v nebesa, grda v ...

Sl vir: UI Google Gemini

Prostor si je namreč že prej večkrat ogledala in to iz različnih kotov, kot so jih predstavljali reporterji, ki so hodili na pogovore, da beležijo medijske vtise za javnost. Dejansko ni bilo v njem prav ničesar, česar bi že ne poznala. Natančno je vedela, kdo jo bo poklical pred hrastov oder in v spremstvu koga bo. A kljub vsemu je za trenutek obstala, preden je zajela tukajšnji zrak in odločno s strogo, zravnano držo in ritmičnimi boki zarezala v vzdušje v prostoru.

Dobro je vedela, da jo dva para oči, gospod lastnik, direktor in verjetno vodja kadrovskega oddelka merita. Zato je bil začetni nastop, vizualen, še kako pomemben. Možakarja sta se naenkrat, kot bi bila dogovorjena, dvignila izza hrastovine in pohitela vsak ob svojem robu k njej, da ji stisneta roko. Seveda je podrejeni čakal, da gospod lastnik, direktor prvi potehta roko, ki mu je segla v dobrodošlico. Globoko, s temnimi očmi, ga je dobesedno utopila v sebi. Prisedniku namenila samo kratko, a vseeno toplo pozornost in se z očmi vrnila nazaj, v očesni objem gospoda direktorja, lastnika. 

"No prav," je rekel nadrejeni podrejenemu in se pri tem pestoval v njenem temnem pogledu. "No, prav, opraviti moramo tudi nekaj gole formalnosti." Kot bi se ji opravičeval, da je spregledala s hormoni nabito vzdušje, ki je jadralo po njegovem telesu.

Ženska se je široko nasmehnila: "Pa dajmo, preizkusimo, kaj lahko ponudim podjetju, katerega mnogi lahko opazujejo samo od zunaj preko medijskih propagandistov." Dregnila je neposredno, odločno, kot bi ji ne bilo kaj dosti mar zanju. Kot bi bila ona tista, ki želita, da se jima pridruži in ne ta, ki je pravzaprav prišla vprašat, ali jo vzamejo. Na svojem stolu je zavzela vzravnano držo in se z nasmehom, prijaznostjo in nekoliko sramežljivim spogledovanjem vrinila v njuno razsodnost. 

Pravzaprav ni bilo vprašanja, na katero bi ne odgovorila kratko, tekoče, prepričljivo, in ni bilo odgovora brez toplega, temnega pogleda z rahlim nasmehom. Kmalu je pridobila njuno zaupanje in z njimi vse atribute, ki krepijo odnose. 

Odhajala je s tistim nekoliko sramežljivim nasmeškom. Po nekajmesečnih temeljitih pripravah ji je uspelo z videzom obrazne mimike in telesne govorice pregovoriti "moške možgane." Seveda so tipali za pomanjkljivostmi kandidatke, a prej, kot v dveh minutah so se vdali in drugo je bila zgolj formalnost. Objektivna formalnost, da bi drugi kandidati in kandidatinje ne podvomili o pravilnosti izbirnega postopka. Odšla je mirno, vzravnano, vsekakor z nekakšno zmagoslavno milino, ko je skromno pokimala drugim, čakajočim, da jih pokličejo na razgovor, ki ne bo ničesar spremenil. Moški možgani so se namreč že odločili! In zdaj so le še hrepeneli po naslednjem srečanju in pili na up iz Nucleusa accumbensa (1). 

Karl Marx: Moč denarja: Čeprav sem
grd, si lahko kupim najlepšo med
ženskami.                    Sl. vir: Britanica

    Privlačnost in lepota si hodita z roko v roki. Vsekakor nas ne privlači nekaj, kar nas odbija že na pogled. No, tukaj ne mislim razpredati o univerzalni lepoti, saj nekaj takšnega preprosto ne obstoji. Že star pregovor trdi, da imajo vsake oči svojega malarja. Trenutno ne želim širiti estetskega pogleda na druge stvari kot zgolj na ljudi. Na ljudi mojega časa in mogoče tiste iz antičnega obdobja, saj so si okusi v družbeno kulturnem pogledu nekoliko podobni. Pogosto, kaj je lepo, presojajo tako imenovani vplivneži, družbeni voditelji, ki so jim politične razmere naklonjene. Poleg politikov in gospodarstvenikov sem uvrščam tudi umetnike, znanstvenike, pomembne ustvarjalce svojega časa. Oni govorijo, opisujejo, razsojajo in z lastnimi primeri, kakšne partnerje si izbirajo, dokazujejo, kaj sodi med lepo. Ostali so verjetno manj lepi, mogoče celo grdi, odbojni. Z eno izjemo. Grdo in perverzno se staplja v vrhunsko libidalno lepoto. Kdor ne verjame, naj z roko seže v mednožje odbojnega, pa mu bo kmalu jasno, o čem govorim. O tem bi lahko popisal liste, ustvaril zbirke izkušenj, če bi le ne bil nekoliko len. In ker sem moški, pišem z vidika spola, s katerim manipulirajo, vplivneži in evolucijsko pogojena lastna narava.

    Če o lepoti in privlačnosti presojam ekonomsko in zanemarim nagon, ki me neprenehno sili v zatohle kote, potem je vse skupaj še bistveno bolj preprosto, znosnejše. Ker sem materialist, dialektik, in sem v mladosti izjemno rad bral dela, ki so jih uvrščali med znanstveni marksizem, se spomnim tudi naslednjih misli njegovega utemeljitelja, Karla Marxa: 

"Denar, ki ima to lastnost, da si vse kupi, da si je z njim mogoče prisvojiti vse predmete, je torej predmet v najvišjem pomenu besede. Moja moč je tolikšna, kolikršna je moč mojega denarja. Tega, kaj sem in kaj zmorem, torej nikakor ne določa moja individualnost. Čeprav sem grd, si lahko kupim najlepšo med ženskami."(2)

Z lastnim super videzom lahko poskrbiš, da si lepotica
kupi tebe.                                                   Sl. vir: Vzajemna.si

    No, težko bi oporekali, da gre tudi pri današnji lepoti in njenem ločevanju od neprivlačnega, za kaj drugega kot ekonomijo. Videz je namreč presneto pomemben, ko se znajdeš na izpitu, na razgovoru za službo, pred podpisom pogodbe, mogoče pri iskanju primernega partnerja in na pogrebnem zavodu, da ti dodelijo parcelo za končni pristanek. Zahteve v pogledu našega videza so se tako rekoč že začele dotikati obzorja skrajnega. 

"Večno mladi, vitki, gladki in seksi, so povzeli v naslovu članka v Mladini ključne misli avtorice Carole Padtberg(3). 

    "Lepotna panoga cveti, estetskih posegov je vse več in lepota še nikoli ni igrala tako pomembne vloge, kot jo igra danes. Zaradi hrušča in trušča okoli nje se družba spreminja," so še zapisali v podnaslovu.

    Ja, pravico do lepote ima vsak, tudi mrtvi, da je je le sposoben in pripravljen tudi podkrepiti z novci. Zdaj bi se lahko z Marxom celo nekoliko pošalili. Ne le, da si z denarjem lahko kupiš lepotico, lahko spremeniš in preoblikuješ lastni videz v super podobo, tako da si bo lepotica kupila tebe. No, dejansko smo na točki, kjer ostajajo grdi le še tisti brez cvenka in to, ne glede, kako jih je obdarila mati narava.

    A če lepoto še lahko nekako določimo z občutkom glede na trenutni družbeno politični pogled, da, in na žalost tudi politični(4), smo pri opisu, kaj je grdo, nekoliko v zadregi. Lepota je namreč ekonomsko estetski trend, zaslužek. Grdost pa odpadništvo od občih norm; še posebej danes, ko lahko popravimo vse odklone od družbeno sprejemljivega. 

Matematična lepota.

Sl. vir: Mandala.si

    V estetsko tehničnem pogledu je lepota matematično dokazljiva. Številni poskusi in meritve so bili potrebni, da so znanstveniki odkrili, kaj je človeškemu očesu všečno. Kjer se primerljivi obrazni in telesni odseki najbolj približajo razmerju 1, 618(5) veljajo za privlačne in estetske. Tako lahko presojamo dolžino obraza glede na njegovo širino v višini lic, razdaljo med zunanjimi kotički oči s širino enega očesa, debelino spodnje ustnice z zgornjo, razdaljo med obema zenicama in širino obraza, širino obrvi z razdaljo in kotom navidezne diagonale, ki jo potegnemo od roba nosnice mimo zunanjega kotička očesa, razdaljo od nosu do roba ustnic in do dna brade … 

    Lepoto smo torej ujeli v matematične formule in prav slednjim postaja vedno bolj zavezana tudi estetska kirurgija. Z njihovo pomočjo namreč modulira lepoto in mladost, potem pa jo s kirurškim nožem, vsadki, polnili in strupi vtiskuje v kožo vernic in vernikov v popolnost. Žalostno? Še zdaleč ne, če upoštevamo, da se človekova zavest presneto trudi, da ljudje presežemo naravne omejitve in se izrazimo v vsej možni polnosti. In začetek takšne popolnosti je vedno nepopoln, če ne celo hudo napačen.

    Mogoče so dejanja, ki se jim danes izpostavljamo, da dosežemo in presežem estetske standarde nekoliko zdravstveno tvegana, po drugi strani pa se občasno pod skalpelom estetske kirurgije porajajo dobesedno karikaturni obrazi. Preprosto jim pravimo spake. Seveda je v lepotni panogi tako kot povsod obilo prevarantov. Mislim, da tudi tukaj velja nekakšno zlato razmerje, zato nikakor ni odveč, da se predhodno prepričamo, komu in za kakšen denar zaupamo obraz v obdelavo. Ne glede na vse si bo lepotni trend toliko časa pokoraval civilizacijo, dokler nam ne bo uspelo medicinsko izboljšati inteligentnosti. Vsekakor ni treba posebej ugibati, v katero smer bodo odtekali novci potem. 

Navedki:

(1) Nucleus accumbens - Je eden ključnih delov možganov, ko govorimo o motivaciji, užitku in zasvojenosti. Je pomemben člen mezolimbične poti, po kateri poteka nagrajevanje. V NAcc se sprošča dopamin in je tako ključen, da se želja spremeni v udejanjanje. Nucleus accumbens je tako tisti del nas, ki nam šepeta, kaj naj poskusimo, česa naj se oprimemo ali čemu naj se posvetimo, ker bomo na koncu občutili zadovoljstvo. Pojasnilo narejeno s pomočjo UI Googlov Gemini.

(2) Spomin na besede, predstavljene v filozofsko ekonomskih rokopisih 1844, mi je obudilo delo Umberta Eca Zgodovina grdega. Prevedla: Maja Novak za založbo Modrijan, Ljubljana, 2008.

(3) Prevod Spieglovega članka (2025) je bil objavljen v Mladini pod rubriko Lepotna industrija 24. decembra 2025.

(4) Le spomnimo se, kako nagnusno so nekateri politični predstavniki mračnjaštva in nazadnjaštva spravili na dobitnico nagrade Prešernovega sklada, 2018, Simono Semenič, ker je v enem izmed umetniških performansov porinila svoj nosečniški trebuh skozi nacionalni simbol, slovensko zastavo. Odzivi, kritike in grožnje so bili na moč podobni surovemu obračunavanju z umetnicami, umetniki in njihovimi deli, ki niso bili po okusu nacistov. No, podoben režimski odnos smo imeli do umetnosti in njihovih ustvarjalcev v rajnki Jugoslaviji. In če so podobni dogodki eden izmed ključnih identitetnih znakov totalitarizma, potem je nadvse jasno, kakšnim političnim strujam in mišljenju pripadajo zagovorniki čistunske, dvodimenzionalne umetnosti. Dvodimenzionalno namreč pomeni videti - se odzvati, kar pa je daleč od prostorskega umetniškega poslanstva izzvati - doumeti - delovati. 

(5) Razmerje 1 : 1,618 poznamo pod imenom zlati rez oziroma golden ratio v angleščini in sectio aurea v latinščini. Velja za enega najbolj harmoničnih naravnih zakonov. Pojavlja se tako pri mikroskopskih strukturah kot galaksijah. Prav zaradi svoje estetske vrednosti ga pogosto uporabljajo pri načrtovanju in gradnji objektov ter pri upodabljajoči umetnosti že od antičnih časov. (Pojasnilo pripravljeno v sodelovanju z AI Google Gemini.)