Intelektualno hujšanje

 

    Možgani za svoje delovanje potrebujejo približno 20 vatov energije. To je priključna moč varčne svetilke. Vsako sekundo porabijo 20 džulov, v celem dnevu pa približno 400 kilokalorij. In ker smo navajeni razmišljati, da se energijska poraba delujočih sistemov bistveno poveča od tiste v mirovanju, bi nas takšna logika lahko navedla na napačno sklepanje glede samih možganov. Sam sem pod podobnim vtisom razmišljanja dokaj hitro zaključil, da bi z intenzivnim umskim delom lahko bistveno povečal porabo energije v možganih in s tem s koriščenjem presežnih kalorij spodbudil hujšanje telesa. A "umska mišica", kot tudi imenujemo možgane, ob maksimalnih miselnih naporih porabi le za kakšen poldrugi odstotek več energije, in je nikakor ne moremo primerjati z razmerjem, ki se vzpostavi pri kateri drugi mišici med delovanjem in mirovanjem. Možgani praktično ne počivajo, tako kot ne mirujeta srce in srčni obtok. Poleg usklajevanja omenjenih, skrbijo za homeostazo telesa tudi v njegovem polnem mirovanju. Nadzorujejo čiščenje metaboličnih odpadkov in skrbijo za shranjevanje in utrjevanje spomina (plastičnost). Tudi drugače v budnem stanju, ko se okrepijo kognitivne funkcije, poskrbijo za varčno rabo energije. Slednjo preusmerjajo iz središč, ki niso v funkciji, proti delujočim predelom, in ko neko veščino osvojimo, se energija za njeno izvajanje zmanjša. Če bi se energijska poraba možganov zaradi intenzivnega mišljenja povečala, bi se pregreli in ugasnili.